Za vse, ki se dnevno ali občasno vozijo v Ljubljano in nazaj, je konec skrbi zaradi zastojev na dolenjski avtocesti tik pred Ljubljano. V četrtkovih večernih urah je namreč stekel promet po novem priključku Šmarje – Sap na odseku med Ljubljano in Grosupljem na dolenjski avtocesti. V Družbi za avtoceste RS, ki so ta priključek gradili, ob tem pričakujejo, da bo s tem razbremenjen tudi promet skozi Škofljico in Lavrico. Grosupeljski župan dr. Peter Verlič pa je ob otvoriti izpostavil, da to ni obvoznica Škofljica, pač pa je polni priključek Šmarje – Sap namenjen Šmarčanom, da se bodo hitreje vključili proti Ljubljani in proti Grosuplju. Končni cilj županov 3. a razvojne osi pa je obvoznica Škofljica.
Zastoji bodo še vedno
Zaradi gradnje drugega dela priključka Šmarje – Sap je bil v času izgradnje promet na obeh delih avtoceste približno leto in pol urejen po dveh pasovih, zaradi česar so predvsem v smeri proti Ljubljani v jutranjih konicah nastajali veliki zastoji. Vendar pa teh tudi po izgradnji priključka ne bo konec. Na Darsu zastoje in zgoščen promet zaradi na primer jutranje konice in s tem povečanega prometa pričakujejo tudi v prihodnje.
Dars se bo v prihodnje usmeril v ljubljanski obroč in Ljubljano
Predstavnik Darsa je ob odprtju priključka napovedal, da bodo v prihodnje izvedli številne posamezne ukrepe za povečanje pretočnosti prometa, »prednostno na ljubljanskem obroču, ki je postal v zadnjih letih prometno že močno preobremenjen«. Hkrati naj bi po napovedih resornega ministra Petra Gašperšiča že načrtovali tudi širitve najbolj obremenjenih delov avtocestnega omrežja v šestpasovnico. Dolenjsko cesto v Ljubljani pa nameravajo spremeniti v štiripasovnico. Prvo etapo širitve Dolenjske ceste so zaključili lani s širitvijo od Rudnika do Lavrice, je povedal, sledi še širitev do Škofljice.
Kako bo z izgradnjo obvoznice Škofljica?
Minister Gašperšič se je strinjal, da priključek ni nadomestek za obvoznico mimo Škofljice. Kdaj bodo naredili to obvoznico, pa ni napovedal. Potarnal je le, da je trasa načrtovane obvoznice v Škofljici, kar je zelo pomembno za kočevsko-ribniško območje, poteka tudi po zaščitenem Ljubljanskem barju, »zato ni mogoče izpeljati tako hitro, kot bi si želeli«.
Kakšna je bila vrednost del?
Dars je ob tem že pred časom za portal Moja Dolenjska povedal, da bo izgradnja druge polovice priključka Šmarje – Sap stala nekaj manj kot 9,5 milijona evrov, od katerih vrednost gradbenih del znaša nekaj manj kot štiri milijone evrov. Nekaj denarja (60.000 evrov) je prispevala občina Grosuplje, ostalo pa je financiral Dars iz lastnih sredstev in s kreditom Evropske investicijske banke (EIB) v višini okoli 1,5 milijona evrov. Poleg izgradnje polnega priključka pa so v Šmarju-Sap uredili še dve novi krožišči, pločnik s cestno razsvetljavo in dve novi avtobusni postajališči.
Še nekaj o priključku
Priključek Šmarje – Sap, ki je doslej omogočal dostop na avtocesto le v smeri Novega mesta in izvoz iz smeri Novega mesta, je del odseka Malence – Šmarje Sap, ki je pred 25 leti povezal že zgrajeno južno ljubljansko obvoznico z odsekom Šmarje Sap – Višnja Gora. Šest kilometrov dolg odsek se začne v Malencah, kjer je bil zgrajen del bodočega razcepa proti vzhodnemu delu avtocestnega obroča okrog Ljubljane, nadaljuje se z dvocevnim predorom Debeli hrib, nadaljnja dva kilometra potekata po pobočju Golovca, ki je prekinjeno z dolinama Lavrice in Bajerke, kjer preko visokega nasipa doseže 50 metrov globok vkop Lisičje. Pri vasi Reber prečka dolino, železniško progo in regionalno cesto z viaduktom Reber ter neposredno za njim z dvocevnim predorom Mali vrh doseže naselje Šmarje – Sap. Z novim priključkom je možen uvoz in izvoz na avtocesto v obe smeri.
Zastoji v zadnjem letu in pol: dela so se zavlekla za mesec in pol
V zadnjem letu in pol so na tem delu dolenjske avtoceste redno nastajali zastoji, priključek bi moral biti po prvotnih načrtih zgrajen že do 1. septembra, gradnja se je nato podaljšala za skoraj mesec in pol. Kot so za portal Moja Dolenjska pred časom povedali na Darsu, je bil rok za izgradnjo podaljšan, ker je pri izvedbi pogodbenih del prišlo do nepričakovanih zapletov. Izvajalec gradbenih del, novomeška družba CGP, d. d., zaradi dodatnih zahtev grosupeljske občine, da se pri obnovi nadvoza nad avtocesto obvoz uredi bolj varno, namreč ni pravočasno pridobil soglasja za zaporo, zato z obnovo nadvoza tudi ni mogel začeti pravočasno. V Darsu pa so izvajalci dovolili, da se rok podaljša do 10. oktobra.
Zastojev pred Ljubljano je tako vsaj v večji meri konec. Ob tem pa se porajajo nova vprašanja: iz dogodkov je razvidno, da se stvari selijo v osrednjo Slovenijo. Ne samo, da se iz naše regije v Ljubljano in okolico po uradnih statističnih podatkih na delo in z dela dnevno vozi 15.700 prebivalcev, tudi načrti resornega ministrstva in ministra so usmerjeni večinoma v Ljubljano in okolico. Tako iz ministrovih besed ob otvoritvi šmarske obvoznice kot besed direktorja Darsa je razvidno, da so oči vodilnih v državi (in s tem načrti) uprte večinoma v ljubljansko obvoznico in Dolenjsko cesto v Ljubljani. Kdaj bosta urejena priključek okoli Škofljice in kdaj ostala cestna infrastruktura, kot sta 3. (Bela krajina) in 3.a razvojna os (Ribnica – Kočevje), odgovora na to ne poznajo.
