Medtem ko si občine zelo prizadevajo za hitre cestne povezave, za čim prejšnjo izgradnjo 3. razvojne osi, si tega v občini Šmarješke Toplice ne želijo. Ne potrebujejo in pravijo, da jim hitra cesta ne bo prinesla nobenih koristi, nobenih prednosti, zgolj negativne posledice.
Ne glede na to pa jim vladne službe to cestno povezavo še vedno vsiljujejo. Na papirju, v praksi sredinskega dela od Celja proti Novemu mestu, dolgega 57 km in vrednega od 600 do 900 milijonov evrov, namreč še dolgo ne bo. Da o tistem proti Beli krajini in Hrvaški sploh ne govorimo.
Da ceste ne želijo, potrdili leta 2011, 2012, 2014 in ponovno 2016
V občini Šmarješke Toplice so že v letih 2011, 2014 sprejeli sklepe o nasprotovanju umestitvi 3. razvojne osi skozi njihovo občino. Tamkajšnja županja Bernardka Krnc je šla po podoben sklep na občinski svet ponovno 26. oktobra 2016. Medtem so leta 2012 ustanovili še Civilno iniciativo proti umeščanju in izgradnji 3. razvojne osi skozi občino.
Ne glede na to pa je ministrstvo za okolje in prostor konec septembra lani objavilo dopolnitev študije variant s predlogom najustreznejšega poteka trase ceste med AC A1 Maribor – Ljubljana in AC A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu. In v to študijo spet uvrstilo traso, ki bi potekala tudi v Šmarjeških Toplicah. Sledile so javne predstavitve.
V Šmarjeti je bilo vroče
V Šmarjeti, kjer je sedež občine, je bilo vroče, šmarješka županja pa je nato pridno obiskovala predstavitve še v ostalih okoliških občinah. Ponekod je bila edina od občinskih vodilnih, sedela je “kot cvek” in budno pazila, da ne bi kdo za njihovo občino predlagal nekaj drugega, kot si to sami želijo. Slednje je ohranitev lepega naravnega okolja, ki je predpogoj za razvoj turizma, ohranitev geološke posebnosti, pa tudi vodnega vira Jezero, od katerega je, mimogrede, odvisna tudi vodooskrba v občinag Novo mesto, Straža, Škocjan in Šentjernej.
Leta 2020 ali 2021 bodo spet ponovili vajo
Sarkastično pri vsem tem je, da tudi tokrat še ni šlo za končni potek cestne trase. Vnovič so le zbirali pripombe. Zdaj so v izdelavi projektne dokumentacije, sledi izdelava celotnega gradiva in pridobitev mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, šele nato bodo najustreznejšo različico predlagali vladi. Če bo ta to potrdila, bo sledil zadnji del načrtovanja z izdelavo državnega prostorskega načrta. Takrat, predvidoma leta 2020 ali 2021, pa bo sledila še ena javna razprava.
Zato nagradno vprašanje: Kolikokrat bo torej šmarješka županja še morala iskati potrditev občinskega sveta, da na njihovem območju ne želijo hitre ceste?
Še predvidena cena za 57 km hitre ceste od Celja do Novega mesta: po najcenejši izpeljanki okrog 680 milijonov evrov, po najdražji pa 900 milijonov evrov.
M. R.
