Gospodarska klima v Sloveniji se krepi, slovenski realni bruto domači proizvod (BDP) v letu 2020 je bil kljub hudemu drugemu valu epidemije covid-19 za 20 odstotkov višji od prvih napovedi Evropske komisije. Na področju brezposelnosti je bila Slovenija decembra med najboljšimi državami članicami EU.
Slovenija je tudi država v EU, ki se ji je nezaposlenost najmanj zvišala. Število zaposlenih pa se je lani zmanjšalo le za en odstotek.
Hkrati smo imeli v državi tudi najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih. Mednarodne bonitetne agencije Slovenijo ocenjujejo kot državo s pozitivnimi obeti in ji izboljšujejo bonitetne ocene, kar je ugodno tako za javne finance, podjetja in prebivalstvo, saj je to povezano tudi z lažjo dostopnostjo do mednarodnih finančnih trgov in s tem nižje obrestne mere, te so za Slovenijo ponekod že tudi negativne.
Slovenija je tako v padcu BDP kot ohranjanju delovnih mest uspešnejša od večine ostalih evropskih držav, kar ugotavlja tudi Evropski statistični urad (Eurostat).
Po zadnje objavljenih podatkih sta v Sloveniji tako BDP kot zaposlenost zaradi krize upadla manj kot v povprečju EU in evroobmočju, kar kaže, da je vlada pravočasno in dovolj odločno reagirala na krizo. V zadnji krizi pred 12 leti smo bili med najbolj prizadetimi državami, tokrat smo med tistimi manj prizadetimi.
“Slovensko gospodarstvo se je ob pomoči Vlade RS dobro prebilo skozi eno najtežjih let. Zdaj nas čaka končnica boja z epidemijo in napori za okrevanje,” pa je zadnje makroekonomske podatke komentiral predsednik vlade Janez Janša.
Rast BDP in zaposlenost
Podatke o rasti BDP v letu 2020 je v petek objavil Statistični urad RS (SURS). Iz podatkov je razvidno, da je bil BDP lani 46.297 milijonov evrov (po tekočih cenah), realno se je zmanjšal za 5,5 odstotka. Domača potrošnja se je lani glede na leto 2019 zmanjšala za 6,5 odstotka, k čemur je v veliki meri prispevalo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev, to je bilo nižje za skoraj desetino. Lani so se povečale investicije, rast v gradbeništvu je bila med najvišjimi v EU.
Zmanjšalo pa se je zunanje povpraševanje, izvoz se je zmanjšal za 8,7 odstotka, uvoz pa za 10,2 odstotka. Izrazito sta upadla izvoz in uvoz storitev, za okoli 20 odstotkov, medtem ko je izvoz blaga upadel za 5,6 odstotka, uvoz pa za 8,9 odstotka.
Zunanjetrgovinski presežek je bil konec leta 2020 visok, znašal je 4.574 milijonov evrov, in se je glede na leto 2019 še povečal.
Gospodarska klima se izboljšuje
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je objavil, da je bil kazalnik gospodarske klime v februarju 2021 za 3,3 odstotne točke višji kot v januarju 2021, od dolgoletnega povprečja pa je bil nižji le za 2,4 odstotne točke, kar so dobri obeti.
K izboljšanju gospodarske klime so na mesečni ravni prispevali vsi kazalniki, razen kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Kot navaja statistični urad sta najbolj vplivala kazalnik zaupanja potrošnikov in kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, manj pa kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, saj so se določene trgovine zaradi omejevalnih ukrepov odprle pred nekaj tedni.
Nezaposlenost: Med najboljšimi v EU
Decembra je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji 4,7-odstotna, kar je bilo le 62 odstotkov povprečja držav članic Evropske unije, ki je bilo 7,5 odstotka. Toliko (7,5) je bila, na primer, stopnja brezposelnih tudi v sosednji Republiki Hrvaški. V Sloveniji je bilo lani zaposlenih 1.036.600 oseb; glede na leto 2019 se je število zmanjšalo le za 10 tisoč oseb ali za 1 odstotek. Največ oseb je izgubilo delo v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu. (vir)
Najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih
V letu 2020 je bilo v Sloveniji 1125 stečajev podjetij, kar je bilo 23 odstotkov manj kot leta 2018, ko je bilo rekordnih 1384 stečajev ali 259 stečajev več kot v letu 2020, ki je bilo najtežje doslej v zgodovini samostojne države.
Prof. dr. Matej Lahovnik je ta podatek komentiral tako: “V 2020 smo imeli v Sloveniji najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno korona krizo hitro in odločno reagirala.”
Še grafična predstavitev:
Vir: SURS, Umar, Eurostat
J. M.
