Si s političnimi vmešavanji spet prizadevajo zamenjati uspešnega direktorja Krke?

Za naslednji četrtek, 6. julija, je ob 13. uri sklicana 23. redna skupščina delničarjev Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. Potekala bo na Otočcu. Iz sklica je razvidno, da bodo obravnavali poslovno poročilo za leto 2016, v okviru katerega bodo odločali tudi o delitvi 142,6 milijona evrov lanskega dobička. Od tega je za dividende predvidenih 88,7 milijona evrov ali 2,75 evra na delnico. Izplačevati jih naj bi začeli 20. julija 2017. Društvo Mali delničarji Slovenije zahteva sicer 3,50 evra dividende na delnico.

Nadalje je na dnevnem redu tudi odpoklic in imenovanje članov nadzornega sveta družbe. Predlog je, da se z dnem 6. 7. 2017 odpokliče mag. Anjo Strojin Štampar.  Namesto nje pa se za nadaljnjih 5 pet izvoli Dimitrij Marjanovič.

Čemu je potrebna zamenjava članice nadzornega sveta?

Odločitev za odpoklic Anje Strojin Štampar iz nadzornega sveta pa je v delu javnosti naletela na velik odziv. Strojin Štamparjeva je zaposlena v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki skrbi za državno premoženje in je največji posamezni lastnik v Krki. SDH vodi Lidia Glavina, italijanska državljanka s stalnim prebivališčem v Trstu, ki je to postala na predlog Damjana Beliča, predsednika nadzornega sveta SDH in velikega prijatelja vladnega predsednika Mira Cerarja. Imenovanja Lidie Glavina za vodilno v SDH, ki bdi nad približno 13 milijardami evrov vrednim slovenskim državnim premoženjem, pa je že pred časom dvigovalo veliko prahu. Glavina namreč nima ustreznih strokovnih in vodstvenih izkušenj, znani ekonomisti pa se pridušajo, da ji ne bi pustili voditi niti frizerskega salona. Zato ne čudi, da vse odločitve, ki jih sprejema SDH, spremljajo dvomi o strokovnosti, zaradi političnih povezav pa napeljujejo tudi v dvom o politični korektnosti, skratka o politični kadrovski kuhinji torej.

Tako je tudi tokrat. Spletni portal pozareport je te dni pisal, da naj bi član nadzornega sveta Krke, d. d., v resnici postal Borut Jamnik (namesto Dimitrija Marjanoviča). Jamnik je delu javnosti manj znan, bil pa je predsednik nadzornega sveta družbe Telekom v državni lasti, kjer ga je zamenjala prav Glavina, ki naj bi Jamniku v zameno za to obljubila “Krko”. Jamnik je bil tudi nekdanji direktor Kapitalske družbe, zdajšnji predsednik uprave Modre zavarovalnice, sicer pa znan kot nečak nekdanje poslanke Brede Pečan, tudi nekdanje izolske županje.

V ozadju pa naj bi bila še večja igra. Na omenjenem blogu so zapisali, da vse kaže, da bi lobisti vladnega predsednika Cerarja in vladajočih strank radi zamenjali predsednika uprave Krke, Jožeta Colariča. Slednje se sicer že nekaj časa nakazuje tudi prek nekaterih člankov v najmanj treh slovenskih vodilnih dnevnikih. Požareport pa navaja, da je po njihovih virih namen teh člankov, te javne kampanje, predvsem “tipanje in preverjanje odziva javnosti, če bi Jožeta Colariča, ki velja za najbolj uspešnega slovenskega direktorja – politično obglavili”.

To informacijo potrebujejo, saj bi morali pred tem zamenjati tudi celoten nadzorni svet. Vodi ga Jože Mermal (BTC Ljubljana), nadzorniki pa naj bi bili po mnenju lobistov preveč naklonjeni Jožetu Colariču. Zato naj bi med nadzornike spravili Jamnika, ki naj bi nato vodil “operacijo odstavitve Jožeta Colariča”. Požareport sicer dvomi, da bi Jamnik prevzel to vlogo, saj bi bil potem on grešni kozel, dodaja pa, da poznavalci napovedujejo, da bi se “kadrovska obglavitev Krke in politični odstrel Jožeta Colariča zanesljivo sprevrgla v tretjo in morda doslej najhujšo afero” zdajšnje vladajoče stranke in njenega predsednika (po Magna Steyr in drugem tiru).

Krka je tudi velik oglaševalec, vloga medijev

Omenili smo že tudi vlogo nekaterih vodilnih medijev, ki igrajo pomembno igro. Pri teh ne gre zgolj za tipanje terena, kot se temu reče, pač pa tudi za povsem pragmatična ravnanja. Krka je namreč velik oglaševalec. Med novinarji pa je znana še ne tako davna zgodba, ko so v poslovnem časniku Krko in njenega predsednika uprave najprej močno napadali. Nato pa se je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov poslovanja pojavil novinar tega časnika (ne tisti, ki je napadal, drugi) in stvari izgladil. Ni bilo zastonj, v mediju so se spet pojavili Krkini oglasi. Discipliniranje Krkinega vodstva je bilo uspešno, napadanje pa načrtno.

Poskus za odstavitev ni prvi

Jožeta Colariča, ki Krko vodi že zelo dolgo, so doslej politiki že poskušali odstavljati, vendar tako brutalne igre kot se zdi, da se igra zdaj, še ni bilo. Colarič je znan tudi po tem, da je bil velik nasprotnik menedžerskih odkupov, vedno je govoril, da ti pomenijo MBO (manj bo ostalo – za podjetje in zaposlene). Imel je zelo prav, drugi so podjetja potapljali, Krka pa se je razvijala. Seveda na Colariča letijo tudi kritike, vendar so te iz vseh strani. Če omenimo samo nekaj teh. Med ljudmi in poznavalci je slišati, da Krka zaposluje zgolj osebe, ki so politično blizu eni opciji. Nadalje pa je slišati tudi to, da Colarič na vodilna mesta ne spušča ljudi, ki bi do tega prišli zgolj na podlagi političnih referenc. Prav slednje naj bi pogosto motilo posamezne vladajoče strani, saj se vsake toliko časa v javnosti pojavijo imena, kateri politik si je zaželel službe v Krki, pa mu to ne uspeva, Colaričev ščit naj bi bil namreč prevelik. Slednje potrjujejo tudi kritike, kot jih zdaj poslušamo od bojda velikih Krkinih skrbnikov “tam gori v Ljubljani”, da Krka pri zaposlovanju preveč glede na interese lokalnega prebivalstva in premalo širšega. Nekdo ima torej zelo velike interese po prihodu v Krko. Verjetno ne na delovno mesto v obratu Sinteze, na primer – Krkaši že vedo, kaj in kje je to.

Biti predsednik uprave Krke, ki zaposluje preko 10.000 ljudi, ni hec. Zato tudi takšne igrice, kot se tudi zdaj pojavljajo, niso hec. V Sloveniji smo bili že prevečkrat priča potopitvi podjetij, da bi to lahko dovolili tudi za Krko.

Delničarji in sklic skupščine

Na skupščini bodo sodelovali predstavniki delničarjev. Prvih 10 največjih delničarjev obvladuje 44,05-odstotni lastniški delež, med njimi so 4 slovenski, vsi v državni ali večinski državni lasti. Skupno imajo 29,35 % Krkinega lastništva, gre pa za Slovenski državni holding (SDH), Kapitalsko družbo, Luko Koper in Zavarovalnico Triglav. V lasti domačih fizičnih oseb je nato še 39,5 % lastništva.