Andrej Martin Kostelec iz Šentruperta nam je pred časom povedal, da je razvoj Občine Šentrupert zelo počasen, »celo zaustavljen«. Občina bi bila lahko bistveno bolj razvita, je opozoril in dodal, da se pri tem lahko ozremo po nekaterih sosednjih občinah in takoj opazimo velike razlike. »V zadnjih 30 letih se v Šentrupertu ni veliko naredilo,« je dejal. Opozoril je, da je treba proračun usmeriti v razvoj občine. Če bi naredili tako, bi bile stvari v Šentrupertu bistveno boljše.
Kostelčeve navedbe zdaj potrjujejo tudi občinski dokumenti. Česar takšnega še nismo videli, pa smo doslej pregledali že številne občinske proračunske akte.
Občina je letošnji proračun sprejel 7. februarja 2018, nato je župan Rupert Gole pripravil še dva rebalansa (popravka), prvega so sprejeli že čez dva meseca (11. aprila) in drugega spet čez dva meseca (21. junija 2018).
Z vsakim popravkom naj bi bilo bolje, kot kaže, pa je bilo vse to namenjeno le Goletovim obljubam občanom. Novembra bodo namreč županske volitve in Gole, kot kaže, namerava spet kandidirati za župana. Rezultati pa?
Dosežena le petina prihodkov, nič iz evropskih skladov
Iz poročila o izvrševanju občinskega proračuna v prvem polletju 2018 je razvidno, da je občina v prvem polletju dosegla le 22,3 % načrtovanih letnih prihodkov. V vseh ostalih občinah je ta kazalnik blizu 50 %. Dogajanja v Šentrupertu pa nasploh kažejo, da so proračunski dokumenti (in s tem obljube) zastavljeni zelo nerealistično. Česar podobnega si v ostalih občinah praviloma ne privoščijo.
Občina je imela v prvih šestih mesecih vsega 935.998 evrov prihodkov (načrtovanih za leto 2018 je 4,18 milijona evrov). Ob tako skromnih prihodkih pa so porabili več kot so prejeli, 1 milijon evrov ali 20,4 % načrtovanega letnega zneska. Poraba je bila tako za 77.975 evrov višja od prihodkov.
Od milijona evrov odhodkov so za bruto plače in druge izdatke zaposlenim porabili 110.566 evrov (18.427 evrov povprečno mesečno), za ostale stroške pa še 343.817 evrov. Za obresti po najetih posojilih so, na primer, plačali 7.787 evrov.
Kaj pa investicije? Desetina načrtovanega in kar 42.194 evrov za načrte
Investicijskih odhodkov je bilo le 189.743 evrov ali 10,5 % načrtovanih letnih. S proračunom so načrtovali za 1,8 milijona evrov investicij, v prvem polletju so teh uresničili le za dobro desetino.
Pri tem so največ, 138.836 evrov, porabili za novogradnje ter rekonstrukcije in adaptacije. Prav na teh postavkah pa je bila načrtovana najvišja poraba (skupno 1,29 milijona evrov). Veliko pa so zapravili za načrte in drugo projektno dokumentacijo. V prvem polletju so za to plačali kar 42.194 evrov.
Neverjetno pri vsem tem je, da imajo za takšne načrte v letu 2018 pripravljenih kar 201.186 evrov.
Občinski proračun polnijo večinoma z dohodnino občanov
Če se pomudimo še pri prihodkih. 920.764 evrov so pridobili iz dohodnine na račun občanov in občank (to je tudi domala edina postavka, kjer je bila realizacija 50-odstotna). Davkov na premoženje je bilo le 41.929 (13 % od načrtovanih 323.401 evrov). Še 36.621 evrov so prejeli iz ostalih davkov na blago in storitve (največ, 34.961 evrov, na račun okoljskega davka za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Iz državnega proračuna so prejeli le 10.869 evrov (od tega za investicije zanemarljivih 3.059 evrov in 7.809 evrov za tekočo porabo). Iz evropskih skladov niso prejeli ničesar.
Iz naslova plačanih glob za prekrške, ki jih plačujejo občani, so v občinski proračun v prvem polletju prejeli 10.655 evrov. To pa je več, kot je bila v prvem polletju poraba na postavki župan. Stroški župana in podžupana so bili namreč 10.511 evrov.
Kaj so naredili doslej?
Ob vsem tem dodajmo, da je bila Občina Šentrupert že v preteklih letih zelo skromna pri pridobivanju denarja iz evropskih strukturnih skladov. Iz proračunskih dokumentov je razvidno, da so do konca leta 2017 v vseh letih skupaj prejeli le 348.896 evrov, iz državnega proračuna pa še 217.204 evre.
Na področju investicij so v preteklih letih (do 31. 12. 2017) namenili 1,05 milijona za vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest, dobrih 411 tisoč za cesto Slovenska vas – Šentrupert, ki je državna cesta, in 61 tisoč za obvoznico Mirna. Največ, dobrih 964 tisoč evrov, so porabili za čistilno napravo Dob. Prav za to čistilno napravo pa so pridobili 348.896 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Nadalje so slabega pol milijona evrov porabili še za oskrbo z vodo, kar je sicer manj od zneska, ki so ga namenili za prostorsko načrtovanje. Za slednje so do konca leta 2017 plačali kar 651.724 evrov.
Stanje v Občini Šentrupert res ni dobro in potrjuje odsotnost dobrega vodenja občine.
J. M.
