Šentjernej: ruski kaviar, klobase, hrenovke, paštete in konzerve

Jeseter

Zdaj je že bolj jasno, kakšen bo obrat za predelavo rib, ki ga v Šentjerneju namerava zgraditi podjetje Caviar Biosistem z ruskimi lastniki in ruskim direktorjem. Predelovali bodo jesetre, njihovi glavni svetovni proizvajalki sta Rusija in Kitajska. Obljubili so okrog 60 novih delovnih mest.

Agencija RS za okolje (Arso) je pred dnevi, 22. avgusta 2017, izdala sklep, da podjetju Caviar Biosistem, d. o. o., ni treba izvesti vplivov na okolje. To pomeni, da jim ni treba pridobiti niti okoljevarstvenega soglasja. Temu bo zdaj sledilo gradbeno dovoljenje, še pred tem pa mora sklep Arsa postati pravnomočen. Nanj se je namreč možno pritožiti.

Iz obrazložitve pa je razvidno, da namerava podjetje v Šentjerneju opravljati naslednji obseg proizvodnje iz ribjih surovin:

  • predelali bodo 2.090 ton surovin letno, kar pomeni 7,3 tone dnevno;
  • letno bo to 1.540 ton končnih izdelkov, dnevno 5,4 tone;
  • vse to bodo naredili na površini 5.998 kvadratnih metrov;
  • maksimalna zmogljivost čiščenja industrijske čistilne naprave je 100 kubičnih metrov odpadne vode na dan.

Obrat za predelavo rib bo dvoetažen. Dolžina bo 80,8 metra, širina 34,4 metra in višina 11,9 metra. Umeščen bo v Industrijski coni Šentjernej.

Kaj bodo delali?

2.090 ton ribjih surovin letno bodo predelali v 1.540 ton končnih proizvodov na osnovi rib. To bodo:

  • klobase,
  • hrenovke,
  • paštete,
  • konzerve,
  • hladno in vroče dimljene ribe.

Kako bodo to predelovali?

Poleg tega je iz sklepa razvidno, da bodo za proizvodnjo vroče in hladno dimljenega jesetra in jesetrovega kaviarja uporabljali žive ribe, ki bodo dostavljene v proizvodnjo po omrtvitvi in izpustu krvi. Z nadaljnjim transportom gredo v vodni tunel za spiranje in nato v enoto za odvzem iker. Po odvzemu iker bodo ribe transportirali na linijo za razkosovanje.

Za proizvodnjo jesetrovih konzerv bodo uporabljali zamrznjene ribe, ki jih bodo imeli v zamrzovalnih komorah. Odtaljevanje bo potekalo avtomatsko, ribe bodo oprali v pralnem stroju in razkosali do filejev. Nato bodo odstranili drobovje, glavo, rep, plavuti in koščene ploščice. Tako jih bodo filirali. Če bodo fileji brez kože, bodo še to odstanili.

Za proizvodnjo kuhanih hrenovk, klobas in šunke bodo odtajane ribe transportirali v separator, kjer se bodo ločile kosti, koža in luske od mesa.

Glava, plavuti, rep itd. bodo zbirali na mizi za pripravo surovin za kuhanje juhe (želeja) za konzerve. Dodajali bodo še druge sestavine. Drobovje bodo zbirali med jemanjem iz rib in ga poslali v nadaljnjo predelavo. Kam, ne navajajo. Vse neuporabne dele rib pa bodo zbirali in jih v zaprtih kadeh odpeljali v Koto.

Imeli bodo še solilno komoro, postopki bodo avtomatizirani. Dimljene fileje bodo vakuumsko pakirali v primerno embalažo. Soljene ikre bodo odcedili in jih pakirali v pripravljene kovinske kozarce, ki bodo zaprti z gumijastim obročkom. Tudi fileje zamrznjenih rib bodo porcijsko vlagali v kozarce. Dodajali jim bodo prej omenjeno juho (žele) in dodatke. Za proizvodnjo kuhanih hrenovk, klobas in šunke bodo fileje predelali v enakomerno mleto ali sekljano ribje meso.

Nastajali bodo naslednji vplivi na okolje:

  • v času gradnje: nastajale bodo emisije onesnaževal v zrak, v vode, nastajali bodo odpadki, hrup, vibracije in vidna izpostavljenost;
  • v času obratovanja: emisije onesnaževal v zrak, emisije onesnaževal v vode, nastajanje odpadkov in raba vode.

Velika količina onesnaženega zraka z neprijetnimi vonjavami

V času obratovanja bo nastala relativno velika količina onesnaženega zraka z neprijetnimi vonjavami. Arso določa, da je treba onesnažen zrak ustrezno očistiti, da v okolico ne bodo prehajale emisije neprijetnih vonja. V podjetju pa navajajo, da je čiščenje zraka predvideno po dveh ločenih vejah in navajajo, da bo to urejeno. V mokrem pralniku zraka se bo zrak spiral z raztopino žveplene kisline, DK-DOX smella in vodikovega peroksida. Iz pralnika bo v 1 uri odtekalo povprečno po 200 litrov odpadne vode. Ta bo odtekala v bazen za odpadne vode. Količna te pa bo odvisna od koncentracije neprijetnih vonjav v zraku (amonijak, žveplo vodika, merkaptanov, tiofenov itd.).

Arso je ocenil, da bo vpliv manj pomemben zato, ker se bo obrat nahajal v poslovno-industrijski coni.

Precejšnje količine tehnološke odpadne vode

V času obratovanja bodo nastajale precejšnje količine tehnološke odpadne vode (do 100 kubičnih metrov dnevno). To bodo zajemali in očistili na napravi za predhodno čiščenje. Ta bo nato odtekala v javno kanalizacijo, enakomerno v 24 urah. Obljubljajo, da bodo z ustreznim lovilcem olj odstranili predvsem težko hlapne lipfilne snovi. Te bodo obdelovali na kompaktorju ali pa jih bodo odvažali kot tekoči odpadek. Dokončno čiščenje odpadnih voda pa se bo izvajalo na čistilni napravi Šentjernej.

Odpadke iz proizvodnje bodo “lahko uporabili za krmo živali ali kakšne druge namene”, piše v sklepu. Kar bo ostalo, bodo zbirali in odvažali.

V času obratovanja bo raba vode povečana, ta bo od 2,8 litra na sekundo do 4,5 litra na sekundo.

Sklep agencije še ni dokončen, v roku 15 dni je možna še pritožba. Pod sklep je podpisana sekretarka mag. Nataša Petrovčič.

Caviar biosistemi so vlogi, ki so jo poslali na Arso, doslej priložili več soglasij, in sicer: občine, Istrabenz plini, Elektro Ljubljana, Telekom Sloveni, soglasje podjetja ČISTA DOLINA – SHW iz Kranjske Gore, Komunale Novo mesto in Direkcije RS za vode.

Sklep: arso.gov.si

Kaj je jeseter?

O jesetrih vemo predvsem to, da jih izkoriščajo za pridobivanje najdražjega kaviarja. Mednarodna zveza za ohranjanje narave pa ga uvršča med ranljive vrste. Jesetra so začeli pred okrog 40 leti množično gojiti v Rusiji. Najbolj znan je sibirski jeseter, ki ga je mogoče gojiti samo v sladki vodi, v nasprotju z drugimi jesetri, ki se selijo med morjem in rekami. Sibirskega jesetra zdaj gojijo vtudi  drugih evropskih državah (v Belgiji, Italiji, Nemčiji …). Ribogojnice pa se množijo predvsem zaradi proizvodnje kaviarja, zelo donosnega prestižnega proizvoda. Rusi so sicer prepovedali izvoz divjega kaviarja, da bi zaščitili jesetre, ki jim zaradi pregrad, prelova in onesnaženja grozi izumrtje, to pa je spodbudilo gojenje sibirskega jesetra v zahodni Evropi. V ribogojnicah. Glavni svetovni državi proizvajalki jesetra sta Rusija in Kitajska.

Lastništvo in vodenje podjetja Caviar Biosistem, predelava in trgovina:

  • Podjetje je bilo ustanovljeno 18. 4. 2016, sedež ima na Trubarjevi c. 7, Šentjernej
  • Lastniki so: Evgeny Dubrovin (Rusija), Ivan Kralj (Velike Brusnice), Iurii Kitashin(Rusija), Dmitrii Iakushev (Rusija) – vsak po 25 % oz. vsak je vložil po 7.500 evrov.
  • Direktor je: Evgeny Dubrovin (Moskva).