Z izboljšanjem življenjskih razmer naj bi se tudi vzorci vedenja Romov v jugovzhodni Sloveniji drastično spremenili, javnost prepričujejo različni nevladniki in politična levica. A primer razvpite romske družine Strojan kaže, da temu ni tako, piše tednik Domovina.
Strojanovi so pred 20 leti živeli v Ambrusu pri Ivančni Gorici, a so lokalni prebivalci zaradi številnih kraj, nasilja, preprodaje mamil in splošne neprilagojenosti zahtevali njihovo izselitev. V spor se je vmešal tudi takratni predsednik države Janez Drnovšek, na koncu je takratna vlada Janeza Janše le našla rešitev in družino preselila v prostore logističnega centra Roje na obrobje Ljubljane.
Sprva je bilo mišljeno, da bodo Romi tam ostali le nekaj mesecev, a ostali so za stalno.
Čeprav so bili nekateri prepričani, da se bo družina, ki je dobila prostore, velike več kot dvesto kvadratnih metrov, z 12 sobami in urejeno vso infrastrukturo, počasi socializirala, se to ni zgodilo. Družina Strojan je namreč s prvotnih 30 članov po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića narasla že na okoli 100.
Njeni člani s kriminalom na novi lokaciji niso prenehali. Spletne strani sodišč, kjer so razpisane kazenske obravnave, redno polni priimek Strojan. Tudi okoliški prebivalci se pritožujejo nad njihovim vedenjem in kaznivimi dejanji. Kot piše Domovina, domačini pravijo, da Romi kradejo poljščine, seno, zelenjavo, vrtne in kmetijske stroje, se vozijo z neregistriranimi avtomobili, preprodajajo drogo in orožje.
Pred nekaj leti je bil na enem od sestankov četrtne skupnosti Šentvid prisoten tudi vodja policijskega okoliša Šentvid Peter Kovač, ki je prisotnim dejal, da je velika večina članov družine Strojan kazensko obravnavana in da je večina moških v zaporu. Tudi Janković je nedavno priznal, da je približno polovica družine izmenjaje se v zaporu.
Očitno torej je, da je družbeni eksperiment z družino Strojan povsem spodletel, piše Domovina. Enako poročajo tudi iz drugih občin, kjer so legalizirali romska naselja in Romom uredili vso potrebno infrastrukturo. Romi namreč tudi potem niso kazali nič več volje po vključitvi v družbo.
Zato je zmotno prepričanje politikov levice in nevladnikov, da se bo romska problematika v jugovzhodni Sloveniji uredila že, če bodo občine legalizirale romska naselje in uredile vso potrebno infrastrukturo. Edino, kar bo pomagalo, je, da država najde zakonske rešitve, da bodo Romi otroke pošiljali v šolo, da socialne pomoči ne bodo skoraj enako visoke, kot če bi bili zaposleni, in da bodo kazni in globe, ki jih dobijo, izterljive. Lev tem primeru bodo prisiljeni delati drugače.
Lep primer tega, kako lahko zakonodaja Rome prisili, da delajo drugače, je primer, ki ga je te dni povedal eden od županov. Takole je dejal: “V preteklosti so se vsi Romi vozili brez vozniškega izpita. Ko je država uvedla ukrep, da policija zaseže avtomobil, ki ga vozi posameznik brez izpita, večina Romov opravi vozniški izpit.”
A. V.
