Revizorji računskega sodišča trenutno izvajajo preglede pravilnosti poslovanja v treh občinah na našem območju. Poročilo za Šentjernej bo predvidoma znano februarja, za Šentrupert morda do konca poletja, v Dolenjskih Toplicah pa so komajda začeli s pregledovanjem. Natančnejši pregled pa kaže, da se revizorji v nekatere občine vračajo tudi po večkrat, na nekatere pa so preprosto “pozabili”. Primer sta občini Črnomelj in Žužemberk.
Za Šentjernej so sklep o pregledu pravilnosti dela poslovanja občine za leto 2016 sprejeli 6. januarja 2017. Po pričakovanjih bo končno poročilo znano februarja 2017. Sklep o pregledu pravilnosti poslovanja Občine Šentrupert za leto 2015 so sprejeli 21. junija 2017. Glede na znano prakso in pričakovanja bodo ugotovitve morda znane do konca poletja 2018, možno pa je, da se bo končno poročilo zavleklo tudi v jesen. Najverjetneje pa bodo ugotovitve, kakršne koli že bodo, znane pred lokalnimi volitvami, ki bodo tretjo nedeljo v novembru 2018.
V Dolenjskih Toplicah se je začelo
Zadnja v vrsti je trenutno Občina Dolenjske Toplice. Sklep o reviziji pravilnosti dela poslovanja občine v letu 2016 je računsko sodišče izdalo 1. decembra 2017. V tem primeru končnih ugotovitev skorajda zagotovo ne bo pred novembrskimi volitvami v letu 2018. Malo možnosti je torej, da bi občani vedeli, kako gospodarno je bilo občinsko vodstvo v prejšnjem mandatu. Po doslej znanih podatkih pa se bo zdajšnji župan skorajda zagotovo potegoval tudi za novi, tokrat že tretji mandat.
Občina v težavah, poročila do jeseni 2018 najverjetneje ne bo
Ob tem dodajmo, da je vodstvo topliške občine trenutno še v vsaj eni dodatni težavi. Državna revizijska komisija je namreč v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila »Projektiranje in izgradnja čistilne naprave v občini«. Rado Javornik, direktor občinske uprave, je sicer še pred časom zatrjeval, da ima občina v letošnjem proračunu za gradnjo oziroma nadgradnjo obstoječe čistilne naprave predvidena sredstva v višini 750 tisoč evrov, »z gradnjo pa nameravajo začeti še letos«. Pritožba pa da dela ne bo zavlekla za več kot mesec dni. Zdaj je jasno, da temu ne bo tako. Ponovno javno naročilo je občina objavila 15. decembra 2017.
To pa ni edina težava. Tudi z obljubljeno obvozno cesto, ali kot temu rečejo v topliškem vodstvu, razbremenilno cesto jedra Dolenjskih toplic se je očitno zelo zapletlo. Po prvotnih načrtih, veljali so še spomladi letos, naj bi pripravljalna dela za prvi del, to je preboj med Roško in Pionirsko cesto, stekla še letos, zaključeno naj bi bilo v letu 2018. Javornik je še konec marca za naš portal zatrjeval, da je vrednost prve faze ocenjena na okrog 800 tisoč evrov (brez davka na dodano vrednost). Za ta del projekta naj bi občina že takrat pridobila vsa potrebna zemljišča, marca so pripravljali tudi vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Pridobili naj bi ga zelo hitro in z deli začeli še letos. Iz javno objavljenih podatkov pa ni razvidno, da bi bilo temu tako in da bi obljubo tudi uresničevali.
Letos poročila za 3 občine, med njimi tudi Straža
Petega aprila 2017 je Računsko sodišče objavilo Poročilo o pravilnosti poslovanja Občine Straža. Pregledovali so poslovanje v letu 2015. Izrekli so jim mnenje s pridržkom in zapisali, da občina ni poslovala v skladu s predpisi v primerih proračuna, rebalansa in zaključnega računa, kjer ni prikazanih vseh zahtevanih podatkov. Ugotovili so kršitve tudi pri oddajanju javnega naročila. Občina ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Napake so bile tudi v dveh postopkih dodelitve tekočih transferov na področju športa in turizma. Računsko sodišče je Občini Straža podalo priporočila za izboljšanje poslovanja
Preverili so Občino Metlika
Računsko sodišče je 26. maja 2017 objavilo revizijsko Poročilo o pravilnosti dela poslovanja Občine Metlika v letu 2015. Tudi njim so izrekli mnenje s pridržkom. Zapisali so, da občina v nekaterih primerih ni poslovala v skladu s predpisi. Nepravilnosti so ugotovili pri proračunu, rebalansu in zaključnem računu. Obrazložitve proračuna niso bile popolne, občina je prevzela več obveznosti, kot je imela načrtovanih sredstev v proračunu in podobno. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri postopkih oddaje javnih del, hkrati pa občina ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Razpisna dokumentacija za sofinanciranje športa ni vsebovala vseh obveznih sestavnih delov, tj. meril in kriterijev, ki bi omogočali objektivno ocenjevanje oziroma vrednotenje posameznih kulturnih projektov in programov. Tudi Občini Metlika so dali priporočila za izboljšanje poslovanja.
Kako je v ostalih belokranjskih občinah?
Ob tem smo preverili, kako je bilo z revidiranjem pravilnosti poslovanja v ostalih dveh belokranjskih občinah. V Občini Semič so revizorji pregledovali zadolževanje občine v letih 2009 do 2013 ter s tem povezano stanje dolga na dan 31. 12. 2013. Poročilo so izdali 25. februarja 2015. Tudi v tem primeru so izdali mnenje s pridržkom, saj so ugotovili nekatere nepravilnosti, občina pa je to popravila že v teku revizije.
V Občini Črnomelj pa v zadnjih 10 letih revizorji pregleda pravilnosti poslovanja sploh niso opravljali. Zadnje in tudi edino revizorsko poročilo je iz decembra 2009, ko so preverjali mnenje o pravilnosti oddaje del pri urejanju javnih površin in o smotrnosti izvajanja del pri tem za leto 2007. To je bil doslej tudi edini pregled, ki so ga revizorji opravili v Občini Črnomelj.
Pregleda pravilnosti poslovanja Občine Črnomelj revizorji računskega sodišča doslej še nikoli niso opravili, delujejo pa od leta 1994.
Kako je z ostalimi občinami – že izvedene revizije s poročili?
- Mestna občina Novo mesto: 8 revizij, zadnji pregled je bil za leti 2009 in 2010
- Občina Dolenjske Toplice: 1 revizija za področje protipožarne varnosti, leto 2005, za poslovanje občine trenutno v teku
- Občina Kočevje: 1 revizija, pravilnost poslovanja občine so preverjali za leto 2010
- Občina Kostel: 2 reviziji, zadnje poročilo 24. 11. 2015
- Občina Mirna: 1 revizija, pravilnost dela poslovanja občine so preverjali za leto 2015
- Občina Mirna Peč: 1 revizija, za obdobje 1. 1. 2007 do 31. 12. 2011, poročilo 5. 12. 2013
- Občina Mokronog – Trebelno: 1 revizija o zadolževanju občine za obdobje 2009 – 2013
- Občina Osilnica: 1 revizija, pregledovali so poslovanje občine v letu 2008
- Občina Ribnica: 3 revizije, nazadnje so preverjali pravilnost in smotrnost poslovanja občine v delu, ki se nanaša na izvedbo investicij v objekte vrtca (poročilo 6. 12. 2016
- Občina Sodražica: 2 reviziji, zadnje poročilo 24. 11. 2015
- Občina Straža: 1 revizija o pravilnosti dela poslovanja občine, za leto 2015
- Občina Šmarješke Toplice: 1 revizija o pravilnosti dela poslovanja občine, za leto 2015
- Občina Šentjernej: 1 revizija dela poslovanja občine za obdobje 1999-2000, za poslovanje občine v letu 2016 trenutno v teku
- Občina Škocjan: 3 revizije, zadnja o pravilnosti poslovanja občine v letu 2008
- Občina Šentrupert: 0 revizije, 1 revizija v teku
- Občina Trebnje: 3 revizije, zadnja o poslovanju občine v letu 2014, končno poročilo 30. 12. 2016
- Občina Žužemberk: 1 revizija za dodeljevanje tekočih transferov v letu 2012
Iz pregleda je razvidno, da Računsko sodišče RS revizije v posameznih občinah izvaja zelo različno. Z vidika občanov je sicer najpomembnejša revizija pravilnosti poslovanja občine, ki med drugim razkriva pravilnost porabe občinskega denarja.
Kako izbirajo, koga bodo pregledovali – revidirance?
Po pregledu navedenega smo Računsko sodišče RS vprašali, kako izbirajo, koga bodo pregledovali, revidirali in kako se odločajo za izbor revizij. Prejeli smo odgovor, da so neodvisna in samostojna ustanova, vezana na ustavo in zakon. Samostojno sprejemajo program dela, “hkrati pa lahko računsko sodišče po lastni presoji upošteva pobude posameznikov – sem spadajo tudi članki in prispevki v medijih, in civilnodružbenih subjektov”, so navedli.
Pojasnili so še, da pri določanju letnega programa upoštevajo več kriterijev, in sicer materialno pomembnost (višina proračuna), izkušnje iz že opravljenih revizij, ki računskemu sodišču osvetlijo pomembna javnofinančna vprašanja, skupna več revidirancem, navedbe v medijih, prejete pobude in podobno.
Računsko sodišče izda povprečno od 70 do 80 revizijskih poročil letno, prejmejo okrog 500 pobud za revidiranje, trend pa vsako leto narašča.
Kako bodo revidirali v letu 2018, koga bodo izpustili in kam se bodo vračali, bomo vsekakor še naprej skrbno spremljali.
J. M.
