Na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov veljajo nekatere novosti, med drugim pri pomoči ob rojstvu otroka, izrabi očetovskega dopusta in nekaterih pravicah posvojiteljev. Socialne pravice so običajno dodeljene na podlagi odločb, na katere pa so možne tudi pritožbe. Te rešuje pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podatki pa kažejo, da se utapljajo v njih.
Tako lahko pritožniki rešitev na pritožbo zoper odmerjeni otroški dodatek, subvencijo za vrtec ali državno štipendijo pričakujejo šele v roku dveh let. Na ministrstvu trenutno namreč rešujejo pritožbe iz leta 2015.
Od včeraj veljajo nekatere spremembe na področju zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Višina pomoči ob rojstvu otroka je 280 evrov, za vse enako in ne glede na gmotni položaj družine. Pomoč velja za otroke, rojene od 1. januarja 2018. Tako bo letos in naslednje leto, od 1. januarja 2020 pa pomoč ob rojstvu otroka ne bo v denarju, pač pa v obliki dobroimetja, kar pomeni, da bo pomoč mogoče porabiti za otroško opremo, potrebščine za otroke in otroško hrano.
Novosti so tudi pri izrabi očetovskega dopusta. Trajanje in višina nadomestila ostajata nespremenjena. Očetje tako lahko porabijo vseh 30 dnih očetovskega dopusta skupaj, pri tem pa morajo najmanj 15 dni izrabiti kadar koli od rojstva otroka do najkasneje en mesec po poteku starševskega dopusta. Ta izraba mora biti v strnjenem nizu (skupaj), preostalih 15 dni pa lahko porabijo do končanega prvega razreda osnovne šole.
Novost je tudi pri pravici posvojiteljev do starševskega dopusta. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, bo lahko za otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let, uveljavil pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Gre torej za spremembe, ki navidezno niti niso tako velike, so pa pomembne za mlade družine. Manj spodbudni pa so podatki o reševanju zaostankov pri reševanju pritožb na resornem ministrstvu, povezanih s socialnim področjem.
Ko v javnosti slišimo besedo zaostanek, vedno pomislimo zgolj na sodne zaostanke. Le malo ali nič pa se govori o zaostankih pri reševanju pritožb na socialno-družinskem področju. Še manj je tistih, ki vedo, da je na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti okoli 4.900 zaostankov pri reševanju tovrstnih pritožb.
Vse to smo, poleg ostalega, lahko prebrali v preteklih dneh, v odgovoru vlade na eno od poslanskih vprašanj.
Kako dolgo traja reševanje pritožb?
- Pritožbe zoper subvencijo najemnine trenutno rešujejo še iz leta 2015 (teh je okoli 150), zato lahko stranke pričakujejo rešitev v roku 3 let. Iz leta 2016 je zaostankov pri subvenciji najemnine okoli 200, iz leta 2017 pa okoli 250.
- Pritožbe zoper otroški dodatek, subvencijo vrtca in državno štipendijo rešujejo iz konca leta 2015, zato lahko stranke pričakujejo rešitev v roku 2 let.
- Pritožbe zoper oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev trenutno rešujejo iz sredine leta 2017, zato lahko stranke, ki zdaj vložijo pritožbo, rešitev pričakujejo v roku 6 mesecev.
- Pritožbe zoper pravico do družinskega pomočnika rešujejo iz oktobra 2017, zato lahko stranke, ki zdaj vložijo pritožbo, rešitev pričakujejo v roku 4 mesecev.
- Pritožbe zoper denarno socialno pomoč in varstveni dodatek se zaradi namena teh pravic – zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje oziroma sredstev za kritje stroškov trajnih potrošnih dobrin za osebe, ki z delom ne morejo več vplivati na svoj socialni položaj – rešujejo prednostno.
- Ostale pritožbe rešujejo po vrstnem redu, tako kot so prispele na ministrstvo.
- Pri reševanju pritožb zoper izredno denarno socialno pomoč zaostankov na ministrstvu praviloma nimajo.
Na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak (iz stranke SD), ob takšnih zaostankih navajajo kadrovsko podhranjenost, pomanjkanje števila zaposlenih torej, vendar je to težko sprejeti, še manj razumeti.
Mladim, med katerimi je veliko socialno šibkih družin, ki na svoje pravice čakajo 2 (otroški dodatek, subvencija vrtca in štipendija) ali 3 leta (najemnina), je pomembno preživetje dnevno, to se ne meri v letih.
J. M.
