Dr. Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve in zdajšnji državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS, je na svojem blogu objavil zanimivo besedilo, v katerem je zajel situacijo zdajšnjega časa. Zaradi aktualnosti to objavljamo v celoti in ga priporočamo v branje.
Politični pritisk na vlado Janeza Janše se stopnjuje. Koalicija KUL, ki ima po Jožetu P. Damjanu, ki je končal kot “kurba z zabave” ali nekaj podobnega, kar je sam zapisal o Aleksandri Pivec, se stvar nadaljuje s Karlom Erjavcem. Ta trdi, da bo 15.01.2021 vložil nezaupnico zoper vlado Janeza Janše. V javno objavljeno vsebino nezaupnice se sploh ne spuščam. Gre za tekst, ki bi ga lahko spisal levo politično opredeljen začetnik srednje šole.
Najpomembnejše vprašanje v zvezi s tem pa je vprašanje magične številke 46, ki je potrebna za ustoličenje Erjavca za morebitnega mandatarja (njegova vlada pa je še hudo oddaljena od realnosti).
Nič ne kaže na 46 glasov za Erjavca. SMC mu je dala košarico, vsaj štirje od petih poslancev DESUS, torej njegovih poslancev (razen poslanca Lepa) so precej jasni: “Erjavec pred kongresom DESUS ni govoril o izstopu iz koalicije, po kongresu pa nas je “nategnil” s svojimi osebnimi ambicijami, da postane predsednik vlade. Več kot zgovorno. Če bodo poslanci SMC in DESUS držali besedo bo KUL 15. 01. 2020 vložil nezaupnico vadi Janeza Janše, na glasovanju pa bo dobil manj kot 40 glasov in tako klavrno propadel ne le kot kandidat za predsednika vlade, verjetno bo sam s seboj pod parlamentarni prag pognal tudi DESES, kar pa je še odvisno od poslancev DESUS, ki lahko ustanovijo Samostojno poslansko skupino neodvisnih poslancev, toda to je njihova odločitev.
Pa pojdimo k Počivalšku in poročilu Računskega sodišča. Te dni smo bili prek časopisa DELO seznanjeni z osnutkom poročila o nabavah zaščitne opreme, ki ga je izdalo Računsko sodišče. Zakon je sicer jasen. Javnost z osnutkom poročila ne sme biti seznanjena do opredelitve akterjev, torej tudi Počivalška. Ampak javnost je seznanjena. Toda Računsko sodišče ne odloča o kaznivih dejanjih, niti ne obsoja ljudi, Računsko sodišče v tem primeru preverja “smotrnost in gospodarnost” nabav zaščitne opreme. Kaj pa je to “smotrnost in gospodarnost”? Kriterije postavlja Računsko sodišče. To je tako kot bi policist presojal, kaj je in kaj ni tatvina.
Naj na tej točki prekinem in zadevo primerjam s “smotrnostjo in gospodarnostjo” ravnanja moje žene. Stvar v nadaljevanju je identična z ugotovitvami Računskega sodišča.
Z ženo sva se letos spomladi dogovorila, da bo po 20 letih renovirala spodnjo etažo najine hiše. Oba sva soglašala o tem, da je renovacija nujna. Vse sem ji prepustil, o ničemer nisem odločal. Žena je izbrala barvo sten, ki jih je dala prebarvati, izbrala je nove omare, jedilno mizo s stoli in nova vrata omar v kuhinji. Ne vem več točno, koliko je za to plačala, vem pa, da je za kuhinjsko jedilno mizo in šest stolov plačala nekaj manj kot 800 evrov.
Dovolite mi, da se v tej situaciji postavim v vlogo Računskega sodišča in ženino ravnanje presojam z vidika “smotrnosti in gospodarnosti“, kot to počne Računsko sodišče v primeru Počivalška. Mirne duše bi lahko ženi povedal, da je ravnala “nesmotrno in negospodarno”, saj je kupila kuhinjsko mizo s stoli za nekaj manj kot 800 evrov, jaz pa sem jo v ponudbi trgovin našel za 500 evrov. Toda, ali je to resnica? Ne, ni.
Počivalšek je bil marca 2020 v situaciji, ko so zdravstveni delavci v Cankarjevem domu dobesedno vpili nanj, da jim zagotovi zaščitno opremo.
Ja, kako naj bi ravnal “smotrno in gospodarno”? Jaz bi ravnal tako kot je ravnal on. Zanimala so ga življenja zdravnikov, medicinskih sester in bolnikov in tako je prav. Ali je država za to porabila nekaj več evrov ali ne, je bilo v tisti situaciji popolnoma nepomembno, pomembna so bila življenja ljudi.
Zdi pa se, da je šef Računskega sodišča tudi neke vrste politični aktivist ali pa je v službi globoke države. Jasno je, da ta vzpodbuja čim prejšnji padec tretje Janševe vlade. Računsko sodišče z Veselom na čelu, je za pospešek odstranitvi Janše naravnost idealno. Dejansko uporabljajo isti obrazec kot so ga leta 2013 za padec druge Janševe vlade, takrat so namreč uporabili KPK z znamenitim poročilom o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki je kasneje klavrno padlo na sodišču. Toda situacija je bila takrat drugačna kot je danes. Koalicijske partnerice DL, DESU in SLS so nasedle igri in izstopile iz druge Janševe vlade.
Danes smo ravno na tej točki, le da je Računsko sodišče z Veselom na čelu v enaki vlogi, kot je bila leta 2013 KPK z Goranom Klemenčičem na čelu. Poročilo o smotrnosti in gospodarnosti nabav bi moralo že konec prejšnjega leta obremeniti Počivalška, kar naj bi vzpodbudilo DESUS in SMC k odhodu iz sedanje Janševe vlade.
Toda glej ga zlomka, akterjem globoke države ne gre vse kot po maslu. Prvi del operacije z odhodom DESUS-a iz koalicije jim je le delno uspel, če jim sploh je, za sedaj vemo le to, da je zagotovo na njihovi strani poslanec Lep, za ostale štiri pa se še niti ne ve ali bodo nasedli ali ne. Sploh pa se jim je načrt sfižil s sklepom organov SMC, ki Erjavca ne podpira. Predsednik Računskega sodišča pa bo po svoji neumnosti kolateralna škoda.
*KUL je nekaj podobnega, kot je strah.
Vir: dr. Vinko Gorenak
