Podatki o javnofinančnih gibanjih za obdobje januar – november 2021 kažejo, da so se proračunski prihodki glede na enako obdobje lani zvišali za 20,5 % in so bili 10,06 milijarde evrov. Odhodki so bili višji, znašali so približno 12,6 milijarde evrov in so bili za 14,8 % višji kot v enakem lanskem obdobju.
To pomeni, da so prihodki v državni proračun naraščali hitreje kot odhodki, kljub temu smo imeli primanjkljaj v višini 2,54 milijarde evrov, kar je rezultat tega, da je Slovenija še vedno v fazi okrevanja in odpravljanja posledic epidemije, ki je povzročila največjo zdravstveno krizo v državi kadarkoli doslej.
Na srečo pa se ta kriza ni prelila tudi v gospodarsko krizo, kot smo bili temu priča finančni krizi po letu 2008, ko se je gospodarstvo v državi sesulo.
Po ocenah bo proračunski primanjkljaj državnega proračuna v letu 2021 znašal 3,3 milijarde evrov, kar bo 6,5 % bruto domačega proizvoda (BDP). To bo za kar 1,4 odstotne točke manj od načrtovanega in dovoljenega, ki je bil 7,9 %.
Javni dolg pa bo ob koncu leta 2021 znašal 77,5 % BDP, kar je ena odstotna točka manj od prejšnjih ocen.
Prihodki višji za 300 milijonov evrov od pričakovanih
Po ocenah bodo prihodki državnega proračuna v letu 2021 dosegli 11 milijard evrov. To je za 300 milijonov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu za to leto. Pri tem glavnino povečanja predstavljajo prihodki iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Dohodnine je za 19 % več, davka od dohodkov pravnih oseb pa 15 % več. Ocenjujejo, da bo davka na dodano vrednost 4 % več, kot je načrtovano v sprejetem proračunu.
V primerjavi s pred kriznim letom 2019 bo pobrane za 10 % več dohodnine in 11 % več davka od dohodkov pravnih oseb ter za 3,5 % več davka na dodano vrednost.
V primerjavi z letom 2020 pa bo pobrane za 31 % več dohodnine in 43 % več davka od dohodkov pravnih oseb ter za 13,5 % več davka na dodano vrednost.
Odhodki za 660 milijonov evrov nižji od dovoljenih
Po oceni bo v letu 2021 realiziranih za 14,3 milijarde evrov odhodkov. To je za 850 milijonov več, kot je bilo predvideno v proračunu, sprejetem konec leta 2020. Povečanje izhaja predvsem iz višjih izdatkov, vezanih na ukrepe za blažitev posledic epidemije. Slovenija je za te ukrepe namenila 2,8 milijarde evrov ali 5,6 % BDP.
Odhodki bodo tudi za 660 milijonov evrov nižji od zgornje dovoljene meje izdatkov. Razlog za to je nižja realizacija izdatkov, vezanih na EU sredstva, ter nižji izdatki iz naslova investicij in materialnih stroškov, med drugim tudi nižjih stroškov predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Za investicije v letu 2021 je bilo namenjenih 1,1 milijarde evrov, kar je za 17 % več kot v letu 2019 in za 21 % več kot v letu 2020.
Dolg: Nižji od pričakovanega
Pomemben podatek, ki ga nekateri nenehno poudarjajo, pa je dolg države. Pri tem ni toliko pomembna višina, kot delež dolga v BDP. To je v bistvu najbolj verodostojna primerjava, ki jo lahko razume vsak tudi na osebni ravni. Povedano poenostavljeno, gre za višino dolga v primerjavi s premoženjem države. Ta bo ob koncu leta 2021 znašal 77,5 %, kar je odstotna točka manj od prvotnih ocen. Hkrati bo za 2,3 odstotne točke nižji kot leto prej, ko je znašal 79,8 % BDP.
To je v bistvu bilanca javnih financ za letošnje leto, ko je država reševala in pomagala v času epidemije.
Pri zadolževanju v letih 2020 in 2021 je treba biti realen
O zadolževanju je v pogovoru na TV Slovenija z voditeljem Jožetom Možino govoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Povedal je, da je treba biti pri zadolževanju v letih 2020 in 2021 “realen”.
“Ta denar je šel ljudem in gospodarstvu. Mi smo ohranili kapacitete slovenskega naroda, slovenske države, slovenskih javnih sistemov in podsistemov ter seveda slovenskega gospodarstva,” je poudaril. Da so bili ukrepi pravi, pa “dokazujejo tudi dobre ocene mednarodnih bonitetnih agencij, ki so vse ali povečale ali ohranile dobre ocene Sloveniji, zato smo se zadolževali bistveno ceneje, kot se je recimo gospa Bratušek v njenih časih. Predvsem pa makroekonomske številke, ki jih pač lahko občutimo, kažejo, da smo padec, ki smo ga imeli v lanskem letu, nadoknadili že v tretjem kvartalu tega leta in da zdaj rastemo na podlagi, ki je višje od tega, kar smo imeli pred epidemijo leta 2019”.
Danes imamo tudi več deset tisoč ljudi več zaposlenih v Sloveniji, kot smo jih imeli pred epidemijo. “Če ne bi bilo vseh teh ukrepov, potem bi bili tam, kjer so nekatere države, ki so bile bistveno slabše in so se bolj zadolžile od nas. Slovenija se je v tem času zadolžila za petino oziroma za 20 odstotkov manj, kot so se v povprečju zadolžile tako Evropska unija kot države evroobmočja,” je povedal predsednik vlade. To sicer dokazujejo tudi podatki Evropske komisije in Evropskega statističnega urada RS (Eurostat).
Javni dolg se je najbolj povečal v času vlade Alenke Bratušek
Podatki o višini javnega dolga v zadnjih letih tudi kažejo, da se je javni dolg začel bistveno povečevati v letih 2013 in 2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Ta je Slovenijo doslej tudi najbolj zadolžila (v dveh letih za 10 milijard evrov), denar je namenila za reševanje tajkunskih zasebnih bank in tajkunov. Hkrati je Bratuškova v bankah razlastila tudi več kot 100 tisoč varčevalcev, vzela jim je več kot milijardo evrov. Bratuškova sicer rada ponavlja, da je bila krivda za to v letu 2008, krivi naj bi bili rimsko-katoliška cerkev, Zvon 1 in Zvon 2. Zelo priročen izgovor, vendar dokazljivo lažniv. Dolgovi in premoženje teh skladov je bilo preneseno v t. i. slabo banko oz. DUTB, s prodajo premoženja pa je imela država nato dobiček. Poplačani so bili dolgovi in ostal je še dobiček. Česar za tajkunski zasebni banki Factor banka in Probanka ni možno reči, tu so denar pobrali, dolgovi so ostali državljanom. Razlaščene lastnike obveznic državnih bank pa bomo davkoplačevalci šele morali poplačati. Gre pa za odločitev povezano s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) iz letošnjega leta.
Podatki o javnem dolgu, % v BDP, za zadnjih letih, ki Bratuškovo in vse njene ter podobne zagovornike postavljajo na realna tla, so naslednji:
J. M.
