Fiskalni svet je objavil mesečno informacijo o stanju v javnih financah. V njej je tudi pomembno opozorilo, opozarjajo na visok javnofinančni primanjkljaj, to je višjo proračunsko porabo od prihodkov, in na to, da je preglednost javnih financ slabša kot pred epidemijo covid-19. Visoka je tudi zadolženost države, ki se povečuje in znaša že 45,4 milijarde evrov.
V bistvu gre za novo negativno oceno vladajočim iz koalicije (Svoboda, SD in Levica).
Za 346 milijonov evrov višja poraba – tolikšen je primanjkljaj
V 1. polletju 2024 je bilo 6.962 milijonov evrov prihodkov in 7.308 milijonov evrov odhodkov. Javnofinančni primanjkljaj je bil 346 milijonov evrov.
S primanjkljajem (večjimi odhodki kot prihodki) so poslovali tako sektor država kot javne blagajne.
V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih šestih mesecih 2024 za sanacijo posledic poplav izplačanih le 193 milijonov evrov, od tega okoli polovica za sanacijo vodotokov.
Rast očiščenih prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bila v prvi polovici letošnjega leta 7,9-odstotna in s tem precej višja kot v enakem obdobju lani, ko je bila 0,5-odstotna. Višja letošnja rast je skoraj izključno posledica višjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb zaradi visokega poračuna obveznosti za lani. Vidnejši je tudi prispevek prihodkov od dohodnine in višjih nedavčnih prihodkov. Nasprotno se je upočasnila rast prihodkov od DDV, prihodki od trošarin in EU sredstev pa so bili medletno nižji.
Preglednost javnih financ
“Preglednost javnih financ je slabša kot pred epidemijo, kar otežuje načrtovanje in spremljanje fiskalne politike,” opozarja Fiskalni svet.
“To je posledica številnih interventnih ukrepov in pomanjkanja sistematičnega pristopa k dolgotrajnim izzivom. Pomanjkljiva preglednost se odraža zlasti v transferjih med blagajnami, oblikovanju obsežnih rezerv in v netransparentnem poslovanju proračunskih skladov. Večja preglednost je eden ključnih pogojev za zagotavljanje učinkovite javne porabe,” poudarjajo.
Dosedanja letošnja realizacija znova potrjuje, da proračunsko načrtovanje spremljajo številne pomanjkljivosti. Zaradi teh in spremenjenih fiskalnih pravil, ki zahtevajo bolj verodostojno in srednjeročno usmerjeno načrtovanje, bo potrebno k pripravi jesenskih proračunskih dokumentov pristopiti bolj odgovorno.
Javni dolg spet višji
Javni dolg se je v prvem četrtletju glede na konec lanskega leta povečal in je znašal 45,4 milijarde evrov (70,7 % bruto domačega proizvoda – BDP).
Fiskalni svet še opozarja (julij):
“Dosedanja letošnja realizacija znova potrjuje, da proračunsko načrtovanje spremljajo številne pomanjkljivosti. Zaradi teh in spremenjenih fiskalnih pravil, ki zahtevajo bolj verodostojno in srednjeročno usmerjeno načrtovanje, bo potrebno k pripravi jesenskih proračunskih dokumentov pristopiti bolj odgovorno.”
Celotno poročilo računskega sveta je dostopno na povezavi: Fiskalni svet
*Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike.
M. D.
