Predsednik vlade Janez Janša je bil sinoči gost pogovorne oddaje Igorja Pirkoviča na TV Slovenija 3. V oddaji je spregovoril o cepljenju, prebolevnikih, precepljenosti, zaustavljanju epidemije, aktualno političnem dogajanju, razmerju političnih sil v parlamentu, o predsedovanju Svetu EU in načrtovanih prioritetah.
Predsednik vlade je uvodoma spregovoril o umirjanju epidemije, pogojnem sproščanju predvsem za tiste, ki izpolnjuje PCT pogoj, torej cepljene, testirane in prebolevnike. V Sloveniji je že preko 600.000 cepljenih vsaj z enim odmerkom, skoraj 250.000 tistih, ki so covid preboleli in cepljenja ne potrebujejo takoj.
Do magične številke 1.200.000 cepljenih, kar predstavlja zadosten delež odraslega prebivalstva, ki je precepljen, da se epidemija učinkovito zaustavlja, potrebujemo še 350.000 cepljenih.
Povedal je, da bo epidemijo dokončno ustavila precepljenost, virus pa se bo še dolgo pojavljal v posamičnih primerih. V začetku naslednjega leta bo na voljo tudi učinkovito zdravilo.
Glede razmerja političnih sil v Sloveniji je dejal, da je slovenski parlament relativno majhen, da imamo na deset poslancev praktično eno stranko, da smo glede tega posebneži ter, da nas je ta nestabilnost v zadnjih 30 letih zagotovo stala kakšnih 20 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Bili bi lahko bistveno višje, če bi po demokratični poti lahko dosegli večjo stabilnost. To bi nam omogočila sprememba volilnega sistema, vendar je interes nekaterih, da je zakonodajna oblast šibka, da je vlada šibka in da lahko vladajo iz ozadja.
To, kar se dogaja v slovenskem parlamentu je sicer le del dogajanja, v ozadju se poslance prepričuje, se jim grozi in kot lahko zasledimo, se jih tudi kupuje.
Ob tem je opozoril na velik medijski pritisk, namesto, da bi “mainstream” podpiral stabilnost, podpira nestabilnost, ohranjanje privilegijev, da se ne bi nič spremenilo.
Da ima opozicija za cilj zrušiti vlado, po njegovem mnenju ni slovenska posebnost, problem je, da se tudi na tem področju želi uveljaviti neko novo normalnost. Ob tem je opozoril na štiri nepovezane poslance, ki hočejo poleg predsednika Državnega zbora še kopico drugih funkcij, in če jih ne dobijo, to razglašajo za diktaturo.
V ozadju odloča para-država, “tisti, ki pač ščitijo svoje privilegije in svoje interese, za to pa ne prevzemajo nobene odgovornosti”.
To ozadje si želi nestabilnosti, da bi nekateri privilegiji ostali nedotaknjeni. Pri tem jih ne zanima, da zaradi tega trpi ugled države, da so pokojnine in plače nižje in da imajo ljudje še naprej težave z birokracijo ali neugodnim okoljem za podjetništvo, jih to ne zanima.
Glede sodelovanja z opozicijo, je predsednik vlade dejal, da je vlada opoziciji formalno dvakrat ponudila sodelovanje, nekateri so sodelovanje sprejeli, drugi ne. V dobro Slovenije ponujena roka še vedno ni umaknjena.
Glede morebitnega glasovanja o zaupnici, je predsednik vlade dejal, da so vse možnosti odprte, da pa je bila v zadnjem letu z večinsko podporo sprejeta vsa ključna zakonodaja. Strnjal se je, da zadnji zaplet v Državnem zboru vpliva tudi na vsebino. Na redni seji bi morala biti sprejeta vrsta zakonov, na katere ljudje že dlje časa čakajo, in ki rešujejo mnoge praktične probleme ljudi. Situacijo se bo sedaj reševalo z izrednimi sejami.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o zaupanju v institucije, kot na primer v Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je para-državni organ, ki ga ni nikjer drugje na svetu, in kot je nekdo že rekel, je bil ustvarjen zato, da preganja drugorazredne državljane.
Izpostavil je, da je primer Tomaža Vesela primer, ki bo prišel v učbenike in, ki ga bo stroka še dodatno analizirala, gre pa ta primer težko skupaj z evropskim razumevanjem normalnosti.
“Pri nas se skuša prodati, kot da je vse v redu, če predsednik Računskega sodišča za popoldanski “fuš” nadzira institucijo kot je FIFA oziroma UEFA, torej pridobitno organizacijo, ki obrača milijarde denarja, in da to lahko naredi v prostem času in za to dobi milijon evrov nagrade v štirih letih.”
V nadaljevanju je spregovoril tudi o svobodi izražanja, o spremenjeni vlogi medijev ob porastu družbenih omrežij, o pomembnosti izobrazbe za posameznika. “Svoboda izražanja se je začela prodajati kot svoboda medijev.” Po njegovem mnenju je konkurenčnost tista, ki zagotavlja svobodo medijev. Ne more pa biti svoboda medijev nad svobodo posameznika do izražanja.
Na vprašanje, kakšen odmev imajo v Evropi slovenske medijske zgodbe in govorice o mračnjaštvu, orbanizaciji, o odsotnosti vladavine prava, pritiskih na novinarje, je predsednik vlade odgovoril, da ga o tem še nikoli nihče ni vprašal. “Pri nas se napiše laž na nek portal, se izvozi drugemu kolegu v Evropi in se nato uvozi oplemeniteno nazaj v Slovenijo. Tako se virtualna podoba Slovenije izvaža v tujino in uvaža nazaj.”
Po njegovem mnenju te vlade ne bi bilo, “če bi kaviar – socialistična levica tako uspešno skrbela za promocijo in izvoz slovenskih produktov in storitev, ko so bili na vladi, kot sedaj uspešno izvažajo laži in jih uvažajo nazaj”.
O pripravah na predsedovanje Svetu EU in pomenu predsedovanja je dejal, da je Slovenija na dnevni red prioritet dodala večjo odpornost Evropske unije na epidemijo in podobne izzive ter kibernetsko varnost. Ob tema pa tudi vrsto zunanjepolitičnih izzivov, od Zahodnega Balkana do vzhodne soseščine.
“Naše predsedovanje Svetu EU ne bo tehnično. V času našega predsedovanja bo potekala tudi razprava o prihodnosti Evrope in o tem, kako naj bi bila videti naša skupna evropska prihodnost.”
V Evropski parlament se lahko izvozi veliko laži, za te laži obstajajo mojstri iz Slovenije, ki naredijo veliko hrupa, v organih pa, kjer se zares odloča, to nima nikakršne teže. Ne le, da to ne odmeva, temveč se niti ne sliši.
Glede gospodarskih napovedi je dejal, da smo kondicijo slovenskega gospodarstva ohranili v dobrem stanju. Kar se tiče gospodarskega optimizma v evro območju, je ta v zadnjih treh letih za Slovenijo, sodeč po majskih podatkih, rekorden in to je po mnenju predsednika vlade dober znak.
Dejal je tudi, da verjame, da so nekateri živčni, ker privilegiji niso samoumevni. “Apeliram pa na vse, da nekaj dajo tudi na državotvornost in ugled države.”
Pri tem je dodal: “Če si ugled med predsedovanjem zapravimo s tem, da sami sebe zrušimo sredi predsedovanja, bodo posledice tega plačevale tudi vse naslednje vlade. V Evropi se namreč ne vpraša, katera stranka je na vladi.”
Ob koncu pogovora sta se z voditeljem dotaknila še 30 obletnice države. “Danes po 30 letih praznujemo kot članica Evropske unije, kot članica Nata vse naše štiri sosednje države so prav tako v Evropski uniji in v zvezi Nato. Drugič v naši zgodovini bomo vodili Svet EU, se pravi Evropo. Zdaj ta kontrast ne bi mogel biti večji kot je v dobro sedanjega trenutka.
Prav bi bilo, da iz tega črpamo tudi samozavest za naprej in da te energije ne porabljamo v brezplodnih medsebojnih spopadih za oslovo senco.”
M. D.
