V državnem zboru so v potrjevanju spremembe pri zakonu o dohodnini, po katerem bodo bruto plače davčno manj obremenjene, posledično bodo višje neto plače. Prehod bo postopen, do leta 2025, ko bo vsak zaposleni v državi letno prejel eno neto plačo več.
V delu opozicijskih strank iz vrst KUL (SD, LMŠ, SAB in Levica) temu nasprotujejo, v prvi obravnavi so kar vsi po vrsti glasovali proti. Proti so tudi v vodilnih sindikatih, kjer pa razloga za nasprotovanje, kot je to pojasnila Lidija Jerkič (ZSSS in SKEI), ne znajo pojasniti.
V KUL kot razlog za svoje nasprotovanje navajajo, da bo zaradi nižjih davkov iz plač manj prihodkov v proračun in posledično ne bomo imeli uravnoteženih javnih financ.
Ali bo temu res tako, je v pogovoru za Demokracijo z naslovom Prišel je čas, da se davki v Sloveniji znižajo, prejšnji teden pojasnil poslanec mag. Marko Pogačnik. Povedal je:
“Prepričan sem, da temu ni tako. Tako bi bilo, če na zadevo gledamo statično, kar pa v tem primeru ni primerno. Dejstvo je namreč, da bo s spremembo zakona o dohodnini in manjšimi davčnimi obremenitvami slovensko gospodarstvo pridobilo na konkurenčnosti, zmanjšala se bo brezposelnost in na drugi strani bo vsak državljan in državljanka Republike Slovenije ali pa zaposlen imel višji neto razpoložljivi dohodek. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo tudi višja potrošnja. Posledica tega bodo višji prihodki v proračunu kot jih imamo v danem trenutku.”
Ali bosta gospodarska rast in višja potrošnja dovolj
Na vprašanje, ali bosta za pokritje izpada proračunskih prihodkov dovolj zgolj gospodarska rast in višja potrošnja, je poslanec odgovoril:
“Res je, da ne moremo reči, da se bo razlika lahko pokrila zgolj na osnovi gospodarske rasti in višje potrošnje. Vendar pa ima Slovenija še nekaj rezerv. Danes imamo relativno visoke davke. Iz tega naslova imamo v slovenskem proračunu za približno milijardo evrov neizterljivega davčnega dolga. Tukaj se mi zdi precej rezerve, da se lahko davek izterja in da se lahko proračun iz tega naslova lahko dodatno napolni.
In druga rezerva, ki se mi zdi v Sloveniji še dokaj neizkoriščena, so evropska sredstva. Iz teh virov lahko nadomestimo izpad dohodka, ki bo nastal z nižjimi davki po spremenjeni dohodninski zakonodaji.
Prepričan sem tudi, da bi po tej davčni razbremenitvi marsikatero podjetje lahko v Sloveniji ostalo oziroma se vrnilo. Vemo namreč, da se je v obdobju zadnjih desetih let zaradi neugodnega davčnega okolja marsikatera multinacionalka iz Ljubljane preselila v Zagreb, Budimpešto, Bratislavo, to je v države, kjer imajo ugodnejšo davčno politiko, tako za podjetja kot za zaposlene.”
Zakon o spremembah dohodnine so v prvi obravnavi potrdili poslanci koalicije (SDS, SMC, NSi) in SNS. Poslanci iz vrst KUL so glasovanje obstruirali, v času glasovanja jih ni bilo v dvorani. Kako bodo glasovali v prihodnje, bomo spremljali in tudi objavili poimenski seznam glasovanja.
Tehtnih razlogov za to, da bi bili davki nižji in neto plače višje, namreč ne vidimo. Po pričakovanjih koalicije naj bi bil sicer z njimi ali brez zakon potrjen in bi začel veljati s 1. januarjem 2022.
A. L.
