Ohranjenih 99 odstotkov delovnih mest, presenetljivo nizek padec bruto domačega proizvoda (BDP), povečanje prejemkov in prihrankov slovenskih gospodinjstev, izjemen optimizem v industriji in odlične napovedi za letošnje in prihodnje leto.
To je bistvo gospodarsko-socialnih razmer, v katerih se v Sloveniji nahajamo danes. Naša država pa je tudi med najuspešnejšimi med 27 članicami Evropske unije.
Slovenski BDP je v letu 2020 padel manj kot v Evropski uniji in evroobmočju. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bi bil padec višji za 4 odstotne točke in bi se približal -10 odstotkom.
Iz podatkov pa je razvidno, da je bil lanski padec slovenskega BDP-ja 5,5-odstoten, povprečje 27 članic Evropske unije (EU) pa je bilo -6,2 odstotka.
Brez ukrepov vlade bi bila tudi brezposelnost vsaj enkrat višja
Po navedbah Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), bi se tudi število brezposelnih brez ukrepov vlade povečalo za približno 4 odstotne točke.
V Sloveniji je s 4,9-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti daleč pod 7,5-odstotnim povprečjem EU. Največ brezposelnih so imeli v Španiji (16,1 odstotka) in Grčiji (15,8 odstotka). Najmanj brezposelnih ima Poljska (3,1), sledijo Češka (3,2), Nizozemska (3,6), Malta (4,4), Nemčija in Madžarska (4,5), tem sledi Slovenija (4,9 odstotka).
Odlični rezultati posledica dobrega vodenja države
Vladna koalicija (SDS, SMC, NSi) s podporo poslancev DeSUS, SNS in narodnostnih skupnosti je po 13. marcu 2020, odkar je nastopila mandat, sprejela 8 protikoronskih zakonskih paketov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Po anketi, ki jo je največja stranka SDS izvedla z volivci (vir) je 65 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da jih je pomoč za blaženje posledic epidemije prejelo kar 65 odstotkov.
Vlada je v osmih zakonskih paketih za pomoč namenila okoli 7 milijard evrov, do februarja je bilo koriščena približno polovica sredstev (3,5 milijarde evrov). Vlada je epidemijo podaljšala, s tem pa tudi ukrepe pomoči. O nadaljnjih korakih pa se tudi sproti odloča glede na epidemiološko stanje v državi.
Bistveno pri tem pa je, da je vlada z državno pomočjo rešila več kot 200.000 delovnih mest, po nekaterih ocenah celo do 300.000.
V času epidemije ohranjenih 99 odstotkov vseh delovnih mest
Bojan Ivanc glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je v intervjuju za tednik Demokracija, ki je bil objavljen v četrtek, povedal, da je bila v času epidemije ohranjena glavnina delovnih mest, kar 99 odstotkov vseh, in da so slovenska gospodinjstva v lanskem letu povečala tako prejemke kot prihranke, kar je bila med drugim tudi posledica izrednih izplačil in podpornih shem. Glede gospodarske rasti pa je povedal, da je bil padec BDP v letu 2020 (-5,5 odstotka) »presenetljivo nizek« in dodal: “Presenetil nas je predvsem preobrat pri investicijah v zadnjem četrtletju ter relativno majhni padci v storitvenih dejavnostih v obdobju druge faze zaprtja gospodarstva.”
Povedal je še, da se registrirano število brezposelnih oseb od februarja naprej močno znižuje, spodbudni so tudi podatki o gospodarski klimi.
Ivanc pričakuje povečano zaposlovanje v prihodnjih mesecih, še posebej, ko bodo zajezitveni ukrepi odpravljeni oz. bodo tudi domači in tuji potrošniki prepričani v varnost koriščenja storitev.
Bojan Ivanc je še poudaril, da je “optimizem v industriji skoraj brez primere”.
Dodajmo še napovedi Umarja, da bo začetek okrevanja gospodarske aktivnosti predvidoma že v drugem četrtletju 2021, nato bo sledila pospešitev. V letu 2021 in 2022 se pričakuje gospodarska rast, po napovedih GZS bo ta letos celo 5,0-odstotna.
Vse to pomeni, da bo Slovenija raven pred epidemijo dosegla izredno hitro, po predvidevanjih že v začetku leta 2022. Hkrati nas v Bruslju čaka še junija lani izpogajan paket finančne pomoči v višini okoli 10,5 milijarde evrov, ki ga bo vlada glede na doslej znan Načrt za okrevanje in odpornost namenila izključno za razvoj Slovenije (investicije na vseh ravneh) in blagostanje državljanov.
J. M.
