Oskrbnine v domovih za starejše se bodo podražile, tudi za 10 odstotkov in več, predvidoma že s 1. julijem 2023.
Razlog je v tem, da vlada ne bo več subvencionirala dela stroškov dela zaposlenih, višjih stroškov energije, materiala in storitev, hkrati so se močno podražile cene živil in energije, danes poroča portal N1.
Stroški dela so se v zadnjem letu povečali zaradi dviga minimalne plače in rasti plač v javnem sektorju, stroški živil so letos za okoli 30 odstotkov večji, strošek elektrike pa je višji za okoli 200 odstotkov, je za portal povedala Zlata Marin, direktorica ljubljanskega Doma upokojencev Center.
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, ustanovitelj Inštituta 8. marec in član Levice, naj bi natančnejša navodila in obrazce za izredno uskladitev (podražitev) oskrbnin DSO-jem posredovalo do konca tega tedna. Že pred tem pa jih je ministrstvo obvestilo, da bodo lahko s 1. julijem na podlagi pravilnika izredno uskladili cene oskrbnin, navaja N1. V domovih naj bi cene že preračunavali, cene morajo nato potrditi še sveti zavodov, ki pa so med kladivom in nakovalom, saj so dolžni poskrbeti tudi za pozitivno poslovanje domov.
Podražitve je za portal potrdil tudi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa tudi domove za starejše občane. Kolikšne bodo te, sicer še ni navedel, nekateri pa navajajo, da bodo oskrbnine lahko višje tudi 10 in več odstotkov.
Stvari bi bile lahko precej drugačne, če vlada Roberta Goloba takoj po nastopu ne bi umaknila že sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja, Janševa, vlada. Golobovi so napovedovali, da bodo pripravili (menda) boljši zakon, zdaj pa se je izkazalo, da so v javno razpravo vložili zgolj prepisano različico že prej veljavnega zakona. Vlada tega predloga še sploh ni obravnavala, v najboljšem primeru pa bi zakon začel veljati šele junija 2025 – in ne 2023, kot je to predvidevala prejšnja vlada.
Če bi zakon o dolgotrajni oskrbi že veljal, bi oskrbovanci v domovih že v letu 2023 plačevali samo bivanje in prehrano. N1 navaja, da bi to pomenilo, da bi se stroški oskrbnin, ki bi jih plačevali oskrbovanci v DSO-jih, prepolovili.
M. D.
