Pregledali smo Poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2016. Ustanovo vodi Vlasta Nussdorfer. Zanimalo nas, koliko so se v tej ustanovi lani ukvarjali z nami (z občinami v jugovzhodni Sloveniji). Podatki so nas presenetili. Če izvzamemo podatke o obravnavi problematike v povezavi z etničnimi manjšinami in romsko problematiko ter delno z begunci oz. migranti, je na 412 straneh poročila kot primer t. i. slabe prakse omenjen zgolj – Črnomelj.
V poročilu (na strani 210) je zapisano:
“Občina se ni odzvala na pobudnikovo vlogo
Na Varuha se je obrnil pobudnik in navedel škodo, ki naj bi mu jo na hiši povzročali vplivi bližnje ceste in nepravilno odvodnjavanje meteornih voda z javnih površin; v povezavi s tem naj bi bila ogrožena varnost udeležencev v prometu. Iz pobudnikove vloge je med drugim izhajalo, da Občino Črnomelj že deset let neuspešno opozarja na obravnavano problematiko. Občina tudi ni sledila pobudnikovemu predlogu za postavitev panelne ograje in naj ne bi izvedla dogovorjenih del za postavitev dodatnega jaška za odvodnjavanje voda s ceste. Zaradi vsega tega pobudniku nastaja škoda na objektu, ki jo je doslej odpravljal sam na svoje stroške. V obravnavani zadevi se je pobudnik z vlogo z dne 14. marca 2016 tudi sam pisno obrnil na Občino, vendar mu ni odgovorila. Varuh je od Občine Črnomelj terjal, da pobudniku odgovori. Pobuda je bila utemeljena, pobudnik je prejel odgovor in pojasnilo Občine šele po Varuhovem posredovanju.”
Zelo zgovoren primer delovanja črnomaljske občinske uprave, ni kaj, ki občanu niti odgovorila ni. Šele, ko je posredovala varuhinja, je prejel odgovor in pojasnilo. Kar pa seveda še ne pomeni, da je bila njegova problematika tudi rešena.
- Poročilo Varuha človekovih pravic je dostopno tukaj.
C. R.
