V Uradu vlade RS za komuniciranje še naprej ne želijo razkriti podatka o tem, kako je v primeru štirih imenovanj svojega prijatelja Tomaža Subotiča glasoval predsednik vlade Robert Golob. Razkritje podatkov zavračajo z navedbo, ker glasovanje premiera in ministrov na seji vlade ni podatek javnega značaja. Zato bo zdaj o tem na zahtevo našega portala odločal Informacijski pooblaščenec RS.
Kot smo že poročali, je vlada pod vodstvom Goloba kar štirikrat odločala o imenovanju Subotiča v sveta Splošne bolnišnice Celje in ljubljanske psihiatrične klinike, trikrat od tega po tistem, ko je Golob brezplačno letoval v Subotičevi vili v Karigadorju. Zato obstaja sum, da je bilo Subotičevo imenovanja izvedeno kot protiusluga za Golobovo brezplačno dopustovanje.
22. septembra 2022 je vlada Subotiča imenovala v svet Splošne bolnišnice Celje. 8. junija 2023, le nekaj dni potem, ko je Golob drugič brezplačno dopustoval v njegovi vili, je vlada Subotiča imenovala še v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Podobni imenovanju sta se nato zgodili še 30. avgusta in 19. oktobra. 30. avgusta 2023 je namreč vlada v svet Splošne bolnišnice Celje znova imenovala štiri predstavnike vlade, med njimi tudi Subotiča, ter po eno predstavnico zavarovancev in uporabnikov. 19. oktobra 2023 je vlada znova v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana imenovala štiri svoje predstavnike. Med njimi tudi Subotiča.
Na vlado smo zato pred časom naslovili vprašanje, naj povedo, koliko ministrov je bilo prisotnih pri omenjenih štirih glasovanjih, kakšen je bil rezultat glasovanja in kako je glasoval Golob. V vladnem uradu za informiranje so našo zahtevo zavrnili z obrazložitvijo, da poslovnik vlade “določa, da je delo vlade javno, razen načina glasovanja članov vlade na sejah vlade, sporočil med dopisno sejo, dobesednih zapisov sej vlade in razprav članov in drugih udeležencev na sejah vlade”.
Ker smo prepričani, da podatki o tem, kako je glasoval posamezen član vlade, ne morejo biti tajen podatek, če že ne zaradi drugega pa ravno zaradi tega, da lahko javnost preverja morebitne konflikte interesov pri njihovih glasovanjih, smo se obrnili na Informacijskega pooblaščenca z zahtevo, da vladi odredi, da nam posreduje omenjene podatke.
Tudi kazenski pravnik Miha Šepec je prepričan, da je državni organ dolžan podati informacijo javnega značaja, razen če bi šlo za informacijo s stopnjo tajnosti, je povedal za POP TV.
Kako se bo razpletla zadeva, bomo seveda poročali.
A. V.