V Novem mestu so zadnja leta ravni škodljivih delcev v zraku nižje od predpisanih vrednosti. Vseeno stanje ni idealno. Najbolj je zrak onesnažen z delci PM2,5 in PM10, kar je predvsem posledica prometa in kurjenja.
Težave bi lahko rešili 3. razvojna os, posodobitev železnice in zmanjšanje uporabe malih kurilnih naprav, kakovost bivanja bi bila s tem bistveno boljša.
Od leta 2010 meritve kakovosti zraka v Novem mestu (točneje na Žibertovem hribu) opravlja Agencija RS za okolje (Arso). Podobno kot v ostalih mestih v državi meri prisotnost delcev PM2,5 im PM10, dušikovih oksidov in ozona. Meritve kažejo, da so zadnja leta ravni vseh navedenih parametrov v Novem mestu nižje od predpisanih vrednosti, so za STA navedli na Arsu.
Najbolj je po ugotovitvah Arsa zrak onesnažen s trdimi delci PM2,5 in PM10, predvsem v zimskem obdobju.
Dnevna mejna vrednost delcev PM10 je bila po ugotovitvah Arsa v Novem mestu lani presežena devetkrat, kar ga uvršča na 16. mesto med slovenskimi mesti.
Rekorder je sicer Črnomelj, kjer je bila lani dnevna mejna vrednost delcev PM10 presežena 36-krat. Ob tem na Arsu poudarjajo, da so vsi omenjeni podatki informativne narave in še niso dokončno potrjeni.
Meritve poleg Arsa izvaja Mestna občina Novo mesto. Kot so na občini pojasnili za STA, se namreč zavedajo, da Arsove meritve na Žibertovem hribu niso reprezentativne za večji del občine, zato kakovost zraka dodatno spremljajo na štirih merilnih točkah. Te so pri Knjižnici Mirana Jarca, Olimpijskem centru Novo mesto ter na Valantičevi in Trdinov ulici. Osredotočeni so predvsem na meritve trdih delcev, spremljajo pa tudi druge parametre, pomembne za razumevanje zbranih podatkov, kot so veter, vlaga in temperatura, so navedli za STA.
Rezultati omenjenih meritev se po njihovih navedbah skladajo z meritvami Arsa:
“Tudi mi namreč opažamo trend, da je kakovost zraka slabša v mesecih, ko so temperature zraka nižje, to je od novembra do marca, oziroma v obdobju, ko so v uporabi kurilne naprave.”
Rezultati meritev so na vseh štirih občinskih merilnih točkah zelo podobni, opažajo. Kot zanimivo so izpostavili, da praktično ni razlike med merilnim mestom pri olimpijskem centru, ki leži izven urbanega središča Novega mesta, in ostalimi tremi merilnimi mesti, ki so postavljena v samem mestu.
Kar se tiče delcev PM10, so ti po občinskih meritvah v letu 2024 pri Knjižnici Mirana Jarca presegli dnevno mejno vrednost sedemkrat, pri olimpijskem centru pa enajstkrat. Iz podatkov je sicer razvidno, da na nobeni od merilnih točk niso izjemno presegli mejnih vrednosti, kar je ravno tako skladno s podatki referenčnega merilnega mesta Arsa, ugotavljajo.
V občini kot glavni vir onesnaževanja vidijo promet in ogrevanje, manj pa v tamkajšnji industriji.
“Ta ima namreč relativno majhen neposredni vpliv na kakovost zraka, saj imamo v Novem mestu sodobno industrijo z zelo nizkimi izpusti onesnažil,” so navedli.
S tem se strinja tudi izvršni in strokovni direktor zasebnega Dolenjskega ekološkega zavoda DEZ Novo mesto Jože Povšič. Meni namreč, da je kakovost zraka v Novem mestu, glede na to, da ima ta največji industrijski bazen v Sloveniji, dokaj dobra. Slednje pripisuje temu, da se večina industrijskih obratov drži zakonsko določenih omejitev, hkrati pa ima čedalje bolj dovršene čistilne sisteme.
V Mestni občini Novo mesto menijo, da bi bilo kakovost zraka mogoče izboljšati s prenehanjem uporabe neučinkovitih malih kurilnih naprav, kot so peči in kamini, ter s spremembami v prometu s prehodom na trajnostno mobilnost. Za oboje si v občini, kot pravijo, aktivno prizadevajo.
“Na področju zelene in varčne energetike je občina ena vodilnih v Sloveniji, saj smo energetsko prenovili praktično vse javne občinske stavbe. Glede malih kurilnih naprav uporabnike že dlje časa aktivno obveščamo o njihovi pravilni uporabi, kar bomo počeli tudi v prihodnje, na področju prometa pa na vse sprejemljive načine vzpodbujamo električno in trajnostno mobilnost,” pravijo.
Tudi Povšič ocenjuje, da bi lahko k čistejšemu zraku v mestu prispevalo zmanjšanje prometa in bolj premišljena uporaba malih kurilnih naprav.
Stanje v prometu bi po njegovi oceni bistveno izboljšala izgradnja južnega dela 3. razvojne osi, ki jo trenutno blokira ena od civilnih iniciativ, ter posodobitev železnice. Tako bi lahko namreč velik del osebnega in tovornega prometa speljali mimo mesta, ugotavlja.
Glede kurjenja fosilnih goriv pa Povšič meni, da težava ni samo kurjenje, ampak predvsem kurjenje z ne dovolj suhimi drvi in kurjenje še vsega ostalega, kot so smeti, plastika in podobno.
M. D.
