V novomeški občini je osnovno šolo v povprečju zaključilo 12 odstotkov učencev Romov ali približno vsak osmi šoloobvezni otrok. Na območnem uradu Zavoda za zaposlovanje je trenutno prijavljenih 290 brezposelnih Romov, kar je 30 odstotkov vseh brezposelnih v občini. Od tega je 73 odstotkov na zavodu prijavljenih več kot eno leto in 56 odstotkov več kot dve leti.
Za reševanje romske problematike je bilo v zadnjih desetih letih v Mestni občini Novo mesto porabljenih 8,3 milijona evrov.
Zmanjšuje se tudi število Romov, vključenih v javna dela. V novomeški občini ugotavljajo nemotiviranost Romov za vključenost v delovne procese, razlogi so visoki socialni prejemki in slaba pripravljenost za učenje in delo na strani romskega prebivalstva.
Generacijsko naučene vzorce neobiskovanja vrtca in slabšega obiska šole, neusposobljenosti za delo, nizkih življenjskih standardov in vključenosti v kriminalne dejavnosti, kljub številnim ukrepom tako na državni kot lokalni ravni, uspejo presekati le redke družine.
Ogroženost romskih otrok za revščino, zlorabe in vključevanje v kriminalne aktivnosti je glede na podatke iz terena izjemno visoka. O smiselnosti ukrepov za vključevanje romske populacije pa ni mogoče razpravljati brez razprave o zahtevi po vztrajanju pri izpolnjevanju pričakovanj na enak način, kot se to pričakuje od vsakega državljana Republike Slovenije, so v gradivu za jutrišnjo sejo občinskega sveta zapisali na občini.
Velike razlike med družinami, še bolj med romskimi naselji
Socialno-ekonomski položaj romske skupnosti v novomeški občini je zelo raznovrsten, velike razlike so zaznane že med romskimi družinami, še bolj pa med romskimi naselji. Največji izziv predstavljajo področja izobraževanja, zaposlovanja in socialnega varstva, posebno pozornost zahteva tudi varnostno vprašanje, povezano z romsko skupnostjo.
Veliko je bilo v zadnjih letih narejenega na prostorskem urejanju ter vlaganju v infrastrukturo v naseljih ter v vplivnih območjih romskih naselij. Najpomembnejši sistemski premik v zadnjih letih so namenska državna sredstva za vzpostavitev večnamenskega centra v romskem naselju Brezje ter prostorsko in komunalno ureditev največjega slovenskega nelegalnega romskega naselja Žabjak v državni lasti, za kar je država namenila 3,1 milijona evrov.
Z začetno zagotovitvijo temeljev za izboljšanje bivanjskih pogojev v nekaterih novomeških romskih naseljih so bili tako vzpostavljeni tudi pogoji za aktivnejšo integracijo Romov, izobraževanje in zaposlovanje. To pa predstavlja le en vidik sicer zelo kompleksnega in prepletenega problema.
O romski problematiki bodo na jutrišnji seji mestnega sveta razpravljali novomeški svetniki. Predvidoma bodo sprejeli dva sklepa, in sicer bodo v prvem pozvali vse državne organe, naj aktivno pristopijo k izvajanju Nacionalnega programa ukrepov Vlade RS za Rome za obdobje 2021 – 2030. V okviru tega programa opozarjajo na izvajanje točk glede rednega sodelovanja romskih otrok v učnih procesih in zaključeno osnovnošolsko izobrazbo. V nadaljevanje pa na zmanjšanje števila brezposelnih Romov in povečanje njihove zaposljivosti.
Z drugim sklepom pa bodo predvidoma sprejeli sklep, da občinski svet podpira sprejem predlogov sprememb zakonodaje s ciljem reševanja problematike otrok iz težavnih socialnih okolij. Za spremembo štirih zakonov zbirajo podpise.
Več o tem in kako lahko prispevamo podpise za to lahko preberete na povezavi: Podpis za spremembo zakonodaje
Pregled porabe sredstev po področjih (obdobje 2012 – 2022)
Gradivo za novomeški občinski svet je dostopno na povezavi: novomesto.si
M. D.
