V teku je pridobivanje okoljevarstvenega soglasja (OVS) za gradnjo hitre, štiripasovne, cestninske ceste (3. razvojne osi), investitor je Družba za avtoceste RS (Dars) – na vzhodni strani Novega mesta. V okviru te gradnje je predviden tudi priključek do Revoza s te ceste. Gre za izgradnjo hitre ceste v izmeri 5,052 kilometra, do Revoza, kjer bo zgrajen tudi priključek, poimenovan Šentjoška cesta.
Novozgrajena Šentjoška cesta bo dolga približno 1 km z obojestranskim drevoredom, kolesarsko stezo in hodnikom za pešce, navezavo Avšičeve ulice, priključkom na Belokranjsko cesto ter avtobusnimi postajališči ob Šentjoški in Belokranjski cesti. Predvidena je brez odstavnega pasu in z odstavnimi nišam.
Celotna trasa do Revoza vključuje 4 priključke, 8 nadvozov in 1 nadhod, 5 podvozov ter 4 pohode za pešce in kolesarje, 2 cestna mostova (čez Krko in potok Šajser), most za pešce in kolesarje (čez Krko), 4 viadukte ter 5 opornih in 15 podpornih konstrukcij.
Predvideno obdobje izvajanja del je 50 mesecev, intenzivna gradbena dela in transport bodo potekala 48 mesecev, tj. štiri leta. Predvidenih je šest faz.
Agencija RS za okolje (Arso) je v okviru postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja pozvala tudi k podaji pripomb ali k vložitvi zahtev za vstop v postopek za vse tiste, ki niso v vplivnem območju gradnje, pa menijo, da bo s to in uporabo ceste poseženo v njihov “pravni interes”. Rok za za podajo zahtev za vstop v postopek pridobivanja OVD se izteče v ponedeljek.
Oškodovanci, ki zahtev ne bodo podali v predpisanem roku, kasneje ne bodo mogli zahtevati odškodnin za morebitne poškodbe na svojem premoženju ali objektih.
Krajevna skupnost Ločna – Mačkovec je tako že imela zbor občanov, kjer so te seznanili s pravicami in možnostmi pripomb ob postopku izdaje OVD. Agenciji bo krajevna skupost podala skupne pripombe v imenu krajanov in bo zahtevala vstop v postopek.
Kako bo potekala gradnja?
Gradnja bo potekala med delovniki od ponedeljka do sobote. Povprečna dnevna gostota gradbiščnega transporta je ocenjena med 40 in 133 prevozov tovornih vozil na dan.
Stanovanjske stavbe, ki ležijo v oddaljenosti 10 m od meje gradbišča, so: Šmarješka cesta 60, Šmarješka cesta 42, Šmarješka cesta 34, Šentjernejska cesta 41, Velika Cikava 13, Šentjernejska cesta 24, Na Lazu 35, Ulica Ivana Roba 33.
V okviru projekta so predvidene tudi rušitve 15 objektov, od tega 5 stanovanjskih hiš, 3 gospodarski objekti, ostalo so pomožni objekti. To so stanovanjski objekti, ki se nahajajo tik ob trasi hitre ceste in jih ni mogoče z racionalnimi rešitvami protihrupno zaščititi ter ostali objekti, ki pripadajo stanovanjskim objektom.
Poleg tega so predvidene tudi rušitve neposredno zaradi izvedbe gradbenih del na trasi hitre ceste, priključnih ramp, regionalne ceste in deviacij, in sicer objekti, ki se nahajajo v k.o. 1455 Bršljin s parcelnimi številkami: 856/5 gospodarski objekt, 856/7 stanovanjska hiša, 856/13 pomožni objekt, 927/15 gospodarski objekt – kozolec, 927/17 stanovanjska hiša, 927/18 gospodarski objekt, 927/19 stanovanjska hiša, 927/19 garaža, 972/8 pomožni objekt, 972/14 stanovanjska hiša, 973/7stanovanjska hiša in dva pomožna objekta; v k.o. 1481 Smolenja vas s parcelni številko: 1994 gospodarski objekt in v k.o. 1485 Gotna vas s parcelno številko: 552/6 pomožni objekt.
Zaradi umestitve nameravanega odseka hitre ceste bo potrebnih 1.355.690 m³ izkopov zemljine in 140.000 m³ izkopov humusa. Odlaganje viškov nevgradljivih zemeljskih izkopov je predvideno na območje Dolnje Težke Vode.
Material se bo dovažal iz kamnoloma Cerov Log, Vrhpeč, Vrčice, Gunte, Dolenje Laknice, Log, separacije Drnovo in Dobruška vas ter gramoznice Stari Grad in Boršt. Asfalti se bodo vozili iz asfaltnih baz Drnovo pri Krškem, betoni pa predvsem iz betonarne Novo mesto, betonarne v kamnolomu Vrhpeč, na Drnovem in v Boštanju ter betonarne v Črnomlju.
Med gradnjo bo uničenih okoli 48,5 ha naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov, od tega največ (okrog 26,5 ha) ilirskih hrastovih belogabrovij. Med gradnjo bo prišlo po dejanski rabi do poseganja na okoli 30 ha kmetijskih zemljišč. Večinoma gre za njive in vrtove (okoli 43 %) ter trajne travnike (okoli 40 %).
Po namenski rabi bo zaradi gradnje izgubljenih okoli 19 ha kmetijskih zemljišč, kjer prevladujejo najboljša kmetijska zemljišča (okoli 90 %). Med gradnjo bo po dejanski rabi prizadetih okoli 31 ha gozdnih zemljišč ter okoli 1 ha posameznih dreves in grmičevja. Glede na namensko rabo se bo zaradi gradnje poseglo na okoli 27 ha gozdnih zemljiščih.
Vir: arso.gov.si in presoja vplivov na okolje/OVD
Državni prostorski načrt je bil izdelan že januarja 2012. Do začetka pridobivanja OVS je trajalo 7 let. Po tem je predvideno pridobivanje gradbenega dovoljenja. Dela bodo predvidoma trajala 4 leta. Vse skupaj bo tako predvidoma trajalo do leta 2024. Vendar pa so zdaj pomembni drugi vidiki. To pa je, da se temeljito preuči vse vplive na okolje. Zato je stvari dobro pregledati in pretehtati ter pravočasno podati pripomb.
V nadaljevanju objavljamo izseke iz dokumentacije:
J. M.
