Zadnje objavljeni podatki o zdravju prebivalcev v Mestni občini Novo mesto kažejo, da je v občini več bolniške odsotnosti kot drugje, manj pa je astme in bolezni, pripisljive alkoholu. Manj je prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni in več zaradi povišanega krvnega tlaka, število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj pa je v povprečju. V občini je več srčne in manj možganske kapi. Skrb vzbujajoče pa je, da je več odkritih novih primerov raka, posebno pljučnega. V občini je tudi več samomorov.
Novomeščani sicer živijo v za skoraj tretjino razvitejši občini od ostalih v državi, posledično imajo presežek delovnih mest, hkrati pa živijo tudi v bistveno bolj hrupnem okolju kot drugje.
Novomeška občina je za slabo tretjino bolj razvita od povprečja v državi, kar je posledica delovanja večjih podjetij v občini. Občina je tako z vidika zaposlitvenih možnosti vabljiva za mlade, posledično je tudi prirast prebivalstva za več kot petkrat večji od povprečja v državi. Starejšega prebivalstva nad 80 let je v občini za desetino manj od povprečja v državi in tudi v jugovzgodni Sloveniji, katere del je Mestna občina Novo mesto. V občini je manj kot pet prebivalcev od stotih starejših od 80 let.
Visoka zaposlenost in presežek delovnih mest
Stopnja delovne aktivnosti je 65,5-odstotna, kar pomeni, da ima delo skoraj dve tretjini vseh delovno aktivnih prebivalcev med 15. in 64. letom starosti. V Sloveniji je to 61,6 odstotka. V občini imajo tudi 52,6-odstotni presežek delovnih mest, kar pomeni, da v novomeško občino dnevno na delo prihaja in odhaja veliko število oseb iz drugih krajev.
Manj prekomerno prehranjenih otrok in odraslih
Telesni fitnes otrok je nekoliko slabši od povprečja v državi. Dober pokazatelj pa je, da je v občini prekomerno prehranjenih manj otrok kot v povprečju v statistični regiji ali v državi. Prekomerno prehranjenih je 23,4 odstotka otrok, v državi je to 24,3 odstotka. V občini je tudi manj prekomerno prehranjenih odraslih, čeprav je teh še vedno veliko. Kar 57,2 odstotka vseh odraslih je prehranjenih prekomerno (predebelih), v državi je to 58,4 odstotka. V jugovzhodni Sloveniji pa je skoraj dve tretjini oziroma 64,5 odstotka vseh odraslih predebelih.
Na ravni povprečja države so prometne nezgode z alkoholnimi povzročitelji, takšna je približno vsaka enajsta prometna nesreča.
Življenje v bistveno bolj hrupnem okolju kot drugje
Skrb vzbujajoče pa je, da prebivalci novomeške občine živijo v bistveno bolj hrupnem okolju kot ostali v regiji ali državi. V takšnem okolju živi kar 28,6 odstotka vseh prebivalcev v občini. Ta kazalnik je v Novem mestu za petino oziroma 20 odstotkov višji od povprečja v državi, ki je 22,8 odstotka, in za kar četrtino oziroma 25 odstotkov višji od povprečja v jugovzhodni Sloveniji (22,8 odstotka). V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili te podatke, pri tem navajajo, da je okoljski hrup moteč zvok, ki ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov.
Med obstoječimi viri hrupa v okolju predstavlja največji problem za prebivalce hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa ter hrup industrijskih obratov.
Višja bolniška odsotnost zaposlenih
V občini je bolniška odsotnost zaposlenih višja od povprečja v državi in nižja od povprečja v regiji. Zaposleni je bil v zadnjem koledarskem letu zaradi bolniške v povprečju odsoten 15,6 dni, v Sloveniji je to 15,3 dni in v regiji 16,8 dni.
Manj astme, manj bolezni zaradi alkohola
Astme pri otrocih in mladostnikih je za polovico manj od povprečja v državi, vendar pa še vedno za 20 odstotkov več od povprečja v regiji. Za desetino manj od povprečja v regiji in državi pa je bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu.
Za okoli 8 odstotkov od povprečja v regiji in državi je manj prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Zdravila jemlje približno vsak 20 občan.
Za okoli 7 odstotkov večje od povprečja v državi pa je prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka. Ta zdravila jemlje skoraj vsak četrti odrasel v občini.
Prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi je približno na ravni povprečja v državi, približno vsak deveti odrasli jemlje ta zdravila. Prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj pa je približno toliko kot v državi in manj kot v regiji. Vseeno pa ta zdravila jemlje 15 oseb od stotih, kar je skoraj vsak sedmi občan.
Več srčne in manj možganske kapi
Nekoliko več od povprečja v državi in regiji je srčne kapi. V starosti od 35 do 74 let je kapi 2,2 na tisoč občanov, v državi je to 2,1. Za okoli 8 odstotkov od povprečja v državi pa je manj možganske kapi.
Skrb vzbujajoče: Odkritih več novih primerov raka, posebno pljučnega
Skrb vzbujajoče pa je, da je število odkritih novih primerov raka v občini za dobrih 6 odstotkov višje od povprečja v državi in višje od povprečja v regiji.
Več je tudi odkritih novih primerov raka debelega črevesja in danke, več je tudi novih primerov raka dojke. Še posebej pa izstopajo novi primeri pljučnega raka.
Odkritih novih primerov pljučnega raka je v novomeški občini za kar 25,6 odstotka ali za dobro četrtino več od povprečja v državi in za skoraj petino več od povprečja v regiji.
Pljučni rak je v državi četrti najpogostejši rak (pri moških in ženskah na 4. mestu) in skupno predstavlja skoraj desetino vseh novih primerov rakavih bolezni. Za pljučnim rakom približno dvakrat pogosteje zbolevajo moški, vendar pojavnost pri njih upada, pri ženskah pa se povečuje. Največja incidenca je v starostni skupini 60 do 64 let.
Verjetnost posameznika, rojenega 2014, da zboli za rakom do 75. leta starosti, znaša kar 3,9 odstotka.
V Sloveniji je v obdobju 2010 do 2014 za pljučnim rakom letno v povprečju zbolelo 1.279 oseb, umrlo jih je 1130. Relativno petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je v obdobju 2010 do 2014 znašalo 13 odstotkov za moške in 19,1 odstotka za ženske vseh starosti.
Pljučni rak je v 89 odstotkih primerov povezan s kajenjem tobaka, navajajo v NIJZ.
V zadnjem letu je bilo v novomeški občini na odkritih 81,4 novih primerov raka na 100 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da je za rakom na pljučih na novo zbolelo okoli 30 občanov.
Nižja umrljivost, več samomorov
Bolj razveseljivo pa je, da je splošna umrljivost v občini za okoli 4 odstotke nižja od povprečja v državi. Nižja je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, pa tudi zaradi vseh vrst raka.
Za skoraj 12 odstotkov od povprečja v državi in skoraj 29 odstotkov pa je bila v zadnjem letu višja umrljivost zaradi samomora. V novomeški občini je zaradi samomora v letu dni umrlo okoli 10 oseb.
Podatki so vzeti iz najnovejšega poročila o zdravju v občinah, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) – tukaj
A. L.
