Podatki o zdravju prebivalcev v Mestni občini Novo mesto pokažejo, da je zaposlenost prebivalstva višja od povprečja v državi, več od povprečja pa je tudi bolniške odsotnosti. Večji je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in manjši delež tistih, ki prejemajo zdravila za sladkorno boleznijo.
Več je srčne in možganske kapi ter novih primerov raka, višja je splošna umrljivost in smrti zaradi pljučnega raka, ki je povezan tako z dejavnikom kajenja kot onesnaženosti zraka s trdimi delci.
Novomeška občina, v kateri po zadnje objavljenih podatkih živi 37.398 občanov in občank, je za 30 odstotkov bolj razvita od povprečja Slovenije. Po številu prebivalcev spada med večje slovenske občine, hkrati je upravno, gospodarsko in kulturno središče širše regije, imenovanje Jugovzhodna Slovenija.
Za občino je značilen visok prirast prebivalstva, glede na povprečje v državi je ta podvojen in znaša 14,4 promila (v Sloveniji 7,2 in v statistični regiji Jugovzhodna Slovenija 9,5).
Hkrati je prebivalstvo v občino mlajše od povprečja v državi in približno na ravni regiji. Starih 80 in več let je v občini Novo mesto 4,9 odstotka vseh, v državi je teh 5,3 odstotka.
Nekaj višje od povprečja je tudi prebivalcev z nedokončano ali končano osnovno šolo, teh je v občini 14 odstotkov, to je približno vsak osmi starejši, v državi je teh 13,6 odstotka.
Spodbudna pa je stopnja delovne aktivnosti. V občini Novo mesto je delovno aktivnih 70,5 odstotka vseh za to sposobnih prebivalcev in prebivalk, v državi je stopnja 65,8 odstotka.
Za občino je še značilno, da je telesni fitnes otrok na ravni povprečja, manj od povprečja je prekomerno prehranjenih otrok, manj je tudi rednih in občasnih kadilcev. Manj od povprečja je tudi visokotveganega opijanja. Hkrati pa je več prometnih nesreč, ki jih povzročijo opiti povzročitelji.
Bolniška odsotnost nad povprečjem
Prebivalci so bolj odzivni v primeru programa Svit, tu je odzivnost višja od povprečja v državi. Manjša odzivnost pa je v programu Zora, kjer se na pregled odzove 70,6 odstotka povabljenih, v državi je teh 72,4 odstotka. Višja odzivnost je tudi v programu Dora.
Višja od povprečja v državi je tudi samoocena dobrega zdravja. Da so zdravi, jih ocenjuje 68,2 odstotka, v državi 67,5 odstotka vseh.
Ob vsem tem je nekoliko presenetljivo, da je bolniška odsotnost nad povprečjem. Lani je bil vsak zaposleni v povprečju z dela odsoten 17,9 dneva, v Sloveniji je to 17,7 dneva, v regiji pa 18,9 dneva. Na splošno se stopnja bolniške odsotnosti večinoma povsod povišuje iz leta v leto. Še nedolgo tega je bil vsak odsoten približno 14 dni na leto.
Manj astme in bolezni, povezanih z alkoholom
V občini je manj astme pri otrocih in mladostnikih, pa tudi manj bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu.
Manj je tudi prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, več pa je prejemnikov zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi.
Manj je tudi prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj in manj je zlomov kolka pri starejših prebivalcih, starih 65 let in več.
Bistveno manj od povprečja v državi in regiji je klopnega meningoencefalitisa.
Več srčne in možganske kapi
Srčne kapi je med prebivalstvom več od povprečja v državi (za 14 %) in v regiji. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,4 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
Med prebivalci v starosti 35 do 84 let je tudi več možganske kapi od povprečja v državi (za 4 %).
Več novih primerov raka
Več od povprečja v državi in regiji je novih primerov raka. Nadalje je precej več od povprečja v državi in regiji novih primerov raka debelega črevesja in danke, novih primerov pljučnega raka in raka dojke.
Višja splošna umrljivost
Višja od povprečja v državi je tudi splošna umrljivost, nižja pa je od povprečja v regiji. Manj od povprečja v državi je smrti zaradi bolezni srca in ožilja in manj zaradi vseh vrst raka.
Več od povprečja pa je smrti zaradi pljučnega raka. Nekoliko višja je tudi umrljivost zaradi samomora. Podatki za leto 2021 se bistveno ne razlikujejo glede na podatke o zdravju v občini v preteklih letih. Trendi so večinoma enaki.
Podatke je zbral in uredil Nacionalni inštitut za javno zdravje in jih objavil v publikaciji Zdravje v občini (nijz.si)
A. L.
