V petek je naraslo morje v kombinaciji z vetrom in visokimi valovi znova dodobra razdejalo promenado v Piranu. Zasule so jo velike skale in velike količine kamenja, poplavilo je številne lokale. A vse to bi v Piranu lahko preprečili, če se ne bi odpovedali 14 milijonom evrov, ki so ji imeli na voljo za ureditev protipoplavne zaščite.
Zamisel o reševanju Pirana pred poplavami so leta 2019 na lastno pest in brezplačno začeli pripravljati trije piranski strokovnjaki (inženirja Vitomir Mavrič in Stanislav Černe ter arheolog Mitja Guštin). Predlagali so, da bi pred vhod v pristanišče postavili potopno zapornico, ki bi v času napovedanih visokih plim za nekaj ur zaprla morju dostop v mandrač. Takrat bi pristanišče spremenili v nekakšen zadrževalnik za večje količine padavin, ki občasno zalijejo mesto tudi s kopnega. Načrt so preverili in podprli tako na zavodu za varstvo kulturne dediščine, zavodu za varstvo narave, upravi za pomorstvo, direkciji za vode, ministrstvu za okolje in prostor ter v strokovnih službah evropske komisije. Februarja je direkcija z občino sklenila sporazum o skupni izvedbi investicije, zanjo jim je bilo odobrenih tudi 14 milijonov evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Projekt bi moral podpreti le še piranski občinski svet, a se to ni zgodilo.
Najbolj sta predlaganim načrtom nasprotovala občinska svetnica in poslanka SD Meira Hot (SD) ter Davorin Petaros (Gibanje za občino Piran). Hotova je trdila, da ne more podpreti projekta, ki ga niso podrobno predstavili na zborih krajanov in upoštevali predlogov meščanov. Menila je tudi, da bi takšne rešitve izrazito posegle v podobo mesta.
Proti projektu je glasovalo samo deset od 25 svetnikov, vendar je bilo pet vzdržanih, dva pa sta manjkala.
A. V.
