Predlog novega nepremičninskega davka s 1,45-odstotno davčno stopnjo na posplošeno tržno vrednost nepremičnin prinaša več kot le dodatno obremenitev – odpira resna vprašanja o namenih in učinkih takšne politike. Prvo stanovanje je sicer izvzeto, a v resnici gre le za drobtinico, ki naj bi zakrila ogromno luknjo, ki jo ta ukrep pušča v gospodinjstvih in gospodarstvu.
Dodatno nam z novim davkom želijo letno odvzeti okoli 700 milijonov evrov.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in drugi lokalni davki ostajajo, kljub prejšnjim zagotovilom Ministrstva za finance, da jih bo novi davek nadomestil. Namesto poenostavitve sistema se zdi, da se davčne obremenitve zgolj seštevajo, kar močno prizadene predvsem lastnike več nepremičnin – pogosto ljudi, ki so vlagali v nepremičnine kot varno naložbo za starost ali prihodnje generacije.
Neprofitne in državne najemnine bodo zaradi višjih obremenitev nepremičnin poskočile, s tem pa bodo najbolj prizadeti prav tisti, ki so že zdaj težko dostopali do stanovanj. Splošni dvig stroškov najema pa bo še dodatno poglobil stanovanjsko krizo.
Finančni minister Klemen Boštjančič iz Svobode, tudi podpredsednik vlade, ki je nekoč “reševal” Adrio Airways, je že pokazal, kako se končajo njegovi projekti. S podobno “vizijo” zdaj vodi Slovenijo v smer povečanja davčnega bremena, medtem ko konkretnih reform ni na vidiku. Zdi se, da je edina politika te vlade obdavčevanje.
Ob tem je zanimivo, kako se pozornost preusmerja stran od drugih perečih problemov, kot je denimo razkritje delovanja organiziranega kriminala znotraj policije. Namesto reševanja sistemskih težav imamo vedno nove davke in ukrepe, ki predvsem dodatno stiskajo srednji razred.
Državljani so upravičeno jezni. Nepremičninski davek ni zgolj nepravičen, temveč tudi nepotreben in škodljiv. Sprejetje tega zakona bo imelo dolgoročne posledice – manj vlaganj v nepremičnine, dražje bivanje in še večje nezadovoljstvo med ljudmi, ki so želeli z lastnim trudom nekaj ustvariti.
Če je cilj te politike resnično izboljšanje stanja, je čas, da vlada neha zgolj pobirati denar in začne iskati rešitve, ki bodo prinesle trajnostni razvoj, ne pa dodatnega bremena za državljane.
Uvedbo novega davka podpirajo v koalicijskih strankah (Gibanje Svoboda, SD in Levica), nevladniki in tudi Anže Logar.
1,45-odstotni davek od nepremičnine, po Gursu ocenjene npr. na 200.000 evrov, pomeni 2.900 evrov davka na leto. Ali 242 evrov mesečno. Če lastnik tega ne bo zmogel plačati, bodo rubili. In na koncu lahko tudi zarubili (odvzeli). Zato to ni hec.
J. M.
