Danes ob 11. uri je bila napovedana izselitev oziroma deložacija novomeških alternativnih ustvarjalcev, ki zadnjih 13 let delujejo v tamkajšnjem Narodnem domu. Peščica oziroma približno deset se jih je v njem zabarikadiralo, nato naj bi po neuradnih podatkih pristojni izselitev odpovedali.
Stavbo Narodnega doma namerava novomeška občina prenoviti, stavba je tudi v njeni lasti. Po navedbah predstavnika alternativnih ustvarjalcev, Sebastjana Šeremeta, naj bi uporabniki iskali nadomestne prostore, ki pa jih naj ne bi mogli najti v tako kratkem času in brez pomoči. Dejal je še, da bi Narodni dom ob zavezi občine, da bi po njegovi prenovi svoje prostore dobili nazaj v brezplačni najem, takoj zapustili.
Za izselitev je pred novomeškim sodiščem potekala tožba, ki je bila rešena v prid Mestne občine Novo mesto. Likovniki AKC Sokolc bi morali po pravnomočni sodbi Narodni dom izprazniti že decembra lani, kar pa se ni zgodilo.
Uporabniki Narodnega doma so sicer po pravnomočnosti sodbe glede izročitve nepremičnin občini januarja ostali brez vode in elektrike, saj občina ni dolžna plačevati stroškov, ki nastajajo s protipravno uporabo prostorov.
Novomeška občina je zgradbo, ki je v klavrnem stanju, nameravala delno sanirati spomladi, za to imajo pripravljenih 125 tisoč evrov, vendar ta ni mogoča.
Novomeški Narodni dom je bil prvi takšen na Slovenskem, temeljni kamen so vzidali leta 1873. Stavba več desetletij in brez pravega namena propada. Več občinskih vodstev je sicer obljubilo njegovo prenovo, območni zavod za varstvo kulturne dediščine je izdelal konservatorski program, predlani je zastal poskus delne stavbne sanacije, ta je onemogočena tudi zdaj.
Stavba je kulturni spomenik državnega pomena s simbolnim pomenom za novomeško in slovensko zgodovino.
Dodatno so nam na naše vprašanje, za kakšen namen je nameravala občina urediti Narodni dom, pa ji to ni omogočeno, iz Mestne občine Novo mesto sporočili:
“Po prenovi želimo objekt ponuditi v uporabo kar najširšemu krogu novomeških društev in posameznikov, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Številni se namreč soočajo s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delovanje in prav je, da jim je Narodni dom kot občinski objekt na voljo za uporabo. Čim prej želimo začeti projekt prenove Narodnega doma, vsaj v delu, ki je ključen za preprečitev nadaljnjega propadanja stavbe. Območje je degradirano, poleg dotrajane strehe in fasade je potrebno urediti tudi električne inštalacije ter požarno, komunalno in sanitarno varnost v objektu. Natančen obseg nujnih del bo mogoče določiti, ko se bo prenova začela. Po izvedenih investicijah in zagotovitvi varnosti v objektu bo na podlagi javnega poziva stavba na voljo vsem zainteresiranim kulturnim ustvarjalcem v okviru zakonskih določil – tako posameznikom kot tudi kulturnim organizacijam, ob predpostavki, da bodo prevzeli določene odgovornosti in se zavezali k spoštovanju hišnega reda ter pravil uporabe prostorov, ki bodo omogočili sprejemljivo raven sobivanja v stavbi.”
C. R.
