Širokopasovno omrežje postaja vse bolj pomemben del razvoja nekega območja. Hiter internet namreč prinaša številne poslovne, družbene pa tudi osebne priložnosti. Območja, kjer ni hitrega interneta, danes pregovorno veljajo za “zaostala” oziroma manj razvita. Na našem območju so to torej občine: Črnomelj, Kostel in Osilnica.
Po podatkih Statističnega urada RS je trenutno na območjih sivih lis, kjer še ni razvito širokopasovno omrežje, skoraj 20 odstotkov od 820.000 slovenskih gospodinjstev, desetina od tega v Jugovzhodni Sloveniji.
Natančnih podatkov o tem, v katerih krajih še ni širokopasovnega omrežja ni, precej točne podatke o tem, kje je največje pomanjkanje, pa daje Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo. V njem je ministrstvo testiralo t. i. tržni interes za razvoj hitrega interneta, s katerim je preverilo, kje si hitri internet želijo, podatki pa hkrati tudi kažejo, kje hitrega interneta še nimajo oziroma kje bi ga potrebovali.
Po podatkih po številu gospodinjstev, kjer bi najbolj potrebovali internet, v Jugovzhodni Sloveniji glede na število prebivalcev najbolj izstopa Črnomelj, kjer bi hitri internet potrebovalo kar 1.252 gospodinjstev. Precej bolje je v Metliki, kjer bi hitri dostop do interneta potrebovalo “le” 88 gospodinjstev. V Semiču, sodeč po podatkih ministrstva ta javno upravo, interesa oziroma potrebe po širokopasovnem omrežju trenutno ni.
V Novem mestu bi širokopasovni internet potrebovalo 78 gospodinjstev, v Škocjanu 89, v Šentjerneju pa 31.
V Kočevju bi širokopasovno omrežje potrebovalo 278 gospodinjstev, v Ribnici 178, v Kostelu 230, v Osilnici pa 130. Glede na to, da je v tej najmanjši slovenski občini okoli 330 prebivalcev, bi hitri internet praktično potrebovali vsi. Podobno je v Kostelu.
M. R.
