Čeprav dnevno poročajo že o okoli 50 prijetih ilegalnih migrantov, na tem področju v slovenskem prostoru vlada skoraj popolno zatišje. Tudi s policijskih uprav so zelo skopi pri poročanju o ilegalnih prehodih meje ali pa o tem sploh ne poročajo. Domnevno se naj ne bi nič dogajalo niti na področju javnih naročil za migrantske centre po Sloveniji. Hkrati so s spletnih strani izginili podatki o stroških za migrante (mesečno po 1.963 evrov), prebivalcem Ilirske Bistrice pa preprečujejo izvedbo referenduma proti migrantskemu centru, saj to naj ne bi bilo v občinski pristojnosti. Živeti z njimi in pospravljati za njimi pa je njihova dolžnost. Kako je v Bosni in Hercegovini?
V zadnjih dneh slovenska policija dnevno poroča o približno 50 prijetih migrantih, ki so nezakonito prečkali slovensko južno mejo. Iz poročil je razvidno, da veliko teh izsledijo in primejo v krajih, ki so precej oddaljeni od meje, kot so Novo mesto, Vinja vas pri Novem mestu, Oštrc v občini Kostanjevica na Krki in podobno. V zadnjem obdobju so večkrat poročali tudi o prijetih v vozilih, kar kaže, da migranti še bolj kot pred tem iščejo nove načine prehodov v Slovenijo. Gre pa tako, da najprej nezakonito prečkajo mejo, nato jih na slovenski strani počakajo vozniki in jih proti plačilu peljejo dalje. Najverjetneje pa tudi do slovenske meje pridejo na podoben način.
Malo poročanja, informacije zelo skope ali pa nične
O ilegalnih migrantih se v medijih sicer zelo malo poroča. Tudi informacije s policijskih uprav so zelo skope ali pa jih sploh ni.
Predvidevamo lahko, da je to že posledica 10. decembra 2018 v Maroku potrjene Marakeške deklaracije.
Domnevno zatišje pri delovanju t. i. vladnega migrantskega urada
Zatišje se zdi tudi pri delu Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov, ki spada neposredno v pristojnost kabineta Marjana Šarca. Po 14. februarju 2019 se na področju javnih naročil uradno ne dogaja ničesar. Vendar pa je vse to lahko zelo varljivo. Iz izkušenj prav tega urada je namreč razvidno, da so odločitve o danih naročilih in pogodbe objavljali tudi z večtedenskimi zamudami. To, da so pri tem kršili zakon o javnem naročanju in ostalo zakonodajo, jih ni zmotilo. Vse po načelu: Cilj opravičuje sredstva.
Računsko sodišče s spletne strani odstranilo podatke o stroških za migranta
Kako zelo koordinirano gredo stvari v Sloveniji, kaže tudi podatek, da je celo Računsko sodišče RS s spletne strani brez vsakršnega pojasnila odstranilo poročilo o reviziji, v katerem so bili navedeni stroški, ki jih ima Slovenija z vsakim od migrantov. Gre za 1.963 evrov mesečno. Tega zdaj javno ni možno več prebrati. Ob koncu prispevka objavljamo izsek iz poročila, ki smo si ga shranili že pred tem skrivanjem podatkov.
Kako je v Bosni in Hercegovini?
Iz Sanskega kantona, kamor spadajo Bihač, Bosanska Krupa, Bosanski Petrovac, Bužim, Cazin, Ključ, Sanski Most in Velika Kladuša, poročajo, da na njihovo območje dnevno vstopa okoli 100 novih migrantov. Kraji so zasičeni z njimi, v resnici niti ne vedo točnega števila migrantov, saj je veliko teh v zasebnih nastanitvah. Za nekatere pa je to tudi dober vir zaslužka. Bosanski minister za varnost Dragan Mektić je pred dnevi tudi povedal, da je v letu 2018 skozi BiH »uspešno prešlo« okoli 22.000 migrantov, »več tisoč« pa jih je še vedno v njihovih sprejemnih centrih. vir
Spomnimo. Slovenija je lani uradno poročala o okoli 10.000 migrantih, ki so jih slovenski varnostni organi registrirali na našem ozemlju. Če primerjamo podatke iz BiH in Slovenije, pa vidimo, da gre zgolj za polovico tistih, ki so prešli našo mejo.
Na poti okoli 70.000 migrantov
Bosanski minister je še povedal, da se okoli 70.000 migrantov, ki so še v Grčiji, že giblje proti Evropski uniji. Madžarska je BiH po Mektićevih besedah že ponudila pomoč pri nadzoru mej, in sicer tako, da bi jim poslali dodatne policijske okrepitve.
Migrantski turizem
V okviru bihaških spletnih medijev deluje tudi poseben forum – vir, kjer se domačini medsebojno obveščajo o tem, kaj se dogaja na migrantskem področju. Iz zadnjih zapisov je razvidno, da so prebivalci migrante sprva (pred letom dni) sprejeli naklonjeno, imenovali so jih begunci in so se mnogi poistovetili z njimi iz časov njihove državljanske vojne. Po letu dni pa je stvar precej drugačna, »običajni« prebivalci migrantom ne pomagajo več. Starejši ostajajo doma za štirimi stenami. Veliko kritik je tudi na delo aktualnega župana, za katerega navajajo, da bi moral bolj delovati v interesu občine. Ogorčeni so tudi nad kupi smeti, ki ostajajo za migranti. Predvsem pa so ogorčeni nad tem t. i. migrantskim turizmom.
Opozorila tudi pred krajo osebnih podatkov
Kantonska policijska inšpekcija je te dni javno opozorila prebivalce, da v Bihaću obstaja organizacija, ki prebivalcem obljublja od 1000 do 2000 bosanskih mark. Zato so predvsem v jutranjih urah velike vrste pred enim od migrantskih centrov v središču mesta. Policija je ugotovila, da prebivalci denarja sicer niso prejeli, so pa organizatorjem posredovali svoje osebne podatke in prstne odtise. V zameno so prejeli vavčerje, tj. brezpredmetni papir. Organizatorji pa so dobili njihove osebne podatke. Zato policija domačine opozarja, naj tega ne počnejo, saj lahko pride do zlorabe podatkov oziroma kraje identitet. vir
Vse to prihaja tudi k nam, saj migranti v BiH čakajo zgolj na primeren trenutek, da bodo lahko šli naprej.
Jutri bomo poročali o tem, v čigavi pristojnosti je po mnenju vlade pospravljanje smeti in odpadkov za migranti. Policija je samo na območju črnomaljske občine odkrila kar 30 logorjev, za migranti pa morajo pospravljati celo policisti.
J. M.
