Oktobra smo bili spet priča rekordnemu številu prijetih nezakonitih migrantov, stanje se glede na lani poslabšuje. Tudi v Sloveniji se že srečujemo s posilstvi in vlomi ter razdejanji. Objave tujih medijev kažejo, da slovenska južna meja ni varovana, lani in letos naj bi to prešlo od 45 tisoč do več kot 60 tisoč, Slovenija pa je poročala le o 24 tisoč prijetih. Nemški časnik nadalje razkriva, da sta vstopni točki za migrante Srbija in Republika Srpska, pri tem tudi natančno razložijo, zakaj. Nadalje navajajo, da je na grških otokih trenutno 37 tisoč migrantov. Še 22 tisoč, predvsem mladih Pakistancev, jih trenutno čaka v BiH, od tega na Vučjaku 2000 moških.
Slovenske nevladne organizacije Info Kolpa (nima nič skupnega z Belo krajino), Slovenska filantropija in Ambasada Rog pa so po navedbah medijev Šarčevi vladi že predlagale, da več tisoč migrantom omogoči prihod v Slovenijo. “Slovenija jih zmore sprejeti,” je njihovo sporočilo.
Slovenska policija sicer še vedno ni objavila poročila o nedovoljenih migracijah na dan 31. oktober 2019. Zadnje javno objavljeno poročilo je na dan 30. september (tukaj), zato uradno število prijetih migrantov po tem datumu ni znano. Je pa v petek Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, povedal, da je policija letos prijela že več kot 14.800 migrantov. Portal spletnicasopis.eu (tukaj) pa je zapisal, da je bilo oktobra spet odkrito rekordno število migrantov. To je 2225.
Če to prištejemo k poročilu Policije do 30. septembra, so policisti do 31. oktobra prijeli 14.011 migrantov. Lani v istem obdobju je bilo teh 8017, letošnje povečanje je 75-odstotno in se povečuje.
Septembra je bilo povečanje 70-odstotno. Če je verjeti Poklukarju, so jih novembra prijeli še med 800 in 1000. Uradna poročila s policijskih uprav so sicer vedno bolj skromna.
Dve posilstvi in dva vloma
Novo je tudi, da smo se v zadnjem času v Sloveniji že začeli srečevati tudi s posilstvi in vlomi. Policija je tudi pri tem zelo skopa z informacijami, pri posilstvih naj bi tako pokrbeli za dobrobit žrtev. Nasploh pa je znano, da Policija ne vodi evidenc kršiteljev po narodnosti. To velja za vsa kazniva dejanja, zato se v nevladnih organizacijah, kjer zagovarjajo nezakonite migrante in jim pri tem tudi pomagajo, lahko trkajo po prsih, češ: ni podatkov, da bi migranti izvajali nezakonita dejanja.
Kar javnost izve, tako izve prek medijev, marsikaj je bolj naključno kot ne. Tako smo v zadnjih dneh izvedeli za dve posilstvi študentk v Ljubljani, ki jih je le nekaj dni po odhodu iz zapora zagrešil nezakoniti migrant, ki bi moral biti že zdavnaj izgnan iz države, pa o tem ni nihče sprejel takšnega sklepa.
Nadalje smo bili v začetku tega tedna priča vlomu in razdejanju v vikend na Perudini pri Vinici v Beli krajini. Tudi tu policija ni sporočila identitete vlomilcev, pravzaprav smo se že naučili, da v takšnih primerih največkrat uporabijo besedno zvezo: »Okoliščine policisti še preiskujejo.« In pri tem največkrat tudi ostane.
Naši bralci pa poročajo tudi o vlomu v petek, ko naj bi okoli 10 migrantov v večernih urah vlomilo v vikend v Vrbovcu, kraju, ki je od Kočevja oddaljen okoli 10 kilometrov.
Slovenska južna meja ni varovana, pa če se Šarec in Poklukar postavita na glavo
Hrvaški portal kamenjar.com (vir ) poroča, da je od začetka leta 2018 do zdaj skozi BiH prešlo več kot 60.000 migrantov, večina je uspela nadaljevati pot v Slovenijo. Slovenska policija pri tem poroča o okoli 24.000 prijetih, kar pomeni, da se jim jih je še najmanj dvakrat toliko izmuznilo. Hrvaški varnostni organi nadalje poročajo o 45.000 migrantih, ki so prešli v EU. Točnih podatkov nima nihče. Tudi, če vzamemo podatke sosednje države, jih Slovenija najmanj polovico ne zasledi in ne prime. Ker se nekateri pojavljajo večkrat, saj jih vračajo, je stanje še slabše.
Vse to priča o tem, da slovenska južna meja, ki je hkrati tudi schengenska, ni varovana, pa čeprav se minister Poklukar in vladni predsednik Marjan Šarec pri tem postavljata »na glavo«, ko trdita, da je vse pod nadzorom.
Vstopni točki Srbija in Republika Srpska
Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung pa je v teh dneh poročal, da sta vstopni točki za nezakonite migrante Srbija in Republika Srpska (vir), ki onemogočata nadzor meje z BiH. Razlog je v tem, da ima Srbija sklenjen brezvizne režime z Burundijo (majhno državo v Vzhodni Afriji, ki meji na Ruando, Tanzanijo in Kongo), Indonezijo, Indijo, Tunizijo in Rusijo. Nadalje navajajo, da balkanska migrantska pot še vedno deluje. Milorad Dodik, predsednik Republike Srpske, in Aleksander Vučić, predsednik Srbije, pa da preprečujeta nadzor vzhodne bosanske meje. Zanimivo pri tem je, da Dodik nasprotuje namestitvi migrantov na t. i. svojem območju. Omogoča pa jih prehode. Po navedbah je bil Dodik tudi tisti, ki je preprečil, da bosanska vojska zaščiti mejo z Republiko Srpsko. Podobno v časniku navajajo tudi za srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
Kako so slovenski trenutni vladajoči povezani s Srbijo, pa tudi vemo.
V nemškem časniku nadalje navajajo, da so sporazum med EU in Turčijo, sklenjen marca 2016, in sočasno postavljanje ograj na makedonski meji ter drugačna politika EU razlog za to, da so migranti ostali nekje vmes na balkanski poti, največkrat na enem od grških otokov v Egejskem morju, blizu turške obala.
Na teh otokih je trenutno 37.000 migrantov. Število se povečuje, zgolj v zadnjih nekaj dneh naj bi tam prispelo vsaj 1300 novih.
V BiH trenutno čaka vsaj 22.000 migrantov, največ mladih Pakistancev
Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da je v BiH trenutno registriranih 22.000 migrantov. Največ je Pakistancev, mladih fantov. V kampu na Vučjaku, kjer so postavljeni šotori, je trenutno 2000 migrantov – moških. V časniku navajajo, da je hrvaška meja blizu, vendar hrvaška policija migrante vrača nazaj. Nasploh je opazno, da je policija na Hrvaškem v zadnjem obdobju zelo učinkovita.
Pri tem se sicer soočajo z očitki, vendar hrvaška vlada navaja, da v BiH ne vračajo azilantov, ampak ilegalne migrante, ki so pred tem že prešli eno od mej držav članic EU to je Bolgarije ali Grčije.
Slovenija: Nevladne organizacije predlagajo premestitev migrantov iz BiH v Slovenijo
Slovenske nevladne organizacije Info Kolpa, Slovenska filantropija in Ambasada Rog so po navedbah tiskovnih agencij v BiH Šarčevi vladi predlagale, da ta več tisoč migrantom omogoči prihod v Slovenijo. Info Kolpa se sicer predstavlja kot civilnodružbena iniciativa (delovati so začeli spomladi 2018), prepričani so, da je premestitev migrantov na severu Bosne in Hercegovine v Slovenijo nujna, »Slovenija pa zmore sprejeti več tisoč migrantov«. Pri tem, pričakovano, uporabljajo besede »begunci, ki naj bi bili na severu BiH ujeti v taboriščih«, uporabljajo celo izraz »koncentracijska taborišča«. Premestitvi migrantov iz BiH v Sloveniji so naklonjeni tudi v Slovenski filantropiji in Ambasadi Rog.
Gre za že znane organizacije, ki jih po navedbah nekaterih medijev finančno posredno in neposredno podpirata tako slovenska vlada kot George Soros, pri čemer se pri slednjem nekateri že sprašujejo, ali gre za sociopata* (vir) . Ob tem dodajmo, da Info Kolpa nima prav nobene zveze z Belo krajino, kakor si to glede na navedbo Kolpa v imenu nekateri zmotno predstavljajo.
V BiH so o tem poročali z velikim pompom. Novico, ki jo je objavil Večer (vir), sta objavili Srna, tiskovna agencija Republike Srbske, in bosanski informativni portal klix.ba. Vse to je bilo objavljeno v zadnjih dneh, več odzivov javno ni znanih, vlada Marjana Šarca tega ni zanikala.
* Sociopati so ipulzivni, živčni in vzkipljivi, njihovo obnašanje je nepredvidljivo, velikokrat jih okolje zaradi čudnega obnašanja izloči. Izbruhi jeze pri njih niso nič nenavadnega. Zanje je značilno nasilje z visoko mero tveganja, npr. »zločin iz strasti«, sledi pa pogosto slabo zabrišejo za sabo. Za razliko od psihopatov so se zmožni navezati na ljudi, a na zelo majhno skupino, za preostalo družbo pa jim je vseeno. Zmožni so tudi sočutja in občutka krivde, vendar redko. Sociopatija izvira iz okoljskih dejavnikov, večinoma jo sproži slaba vzgoja, vpliv slabe družbe, zanemarjanje s strani staršev, revščina in drugi negativni družbeni dejavniki.
J. M.