Od 1. januarja do 30. septembra 2019 je slovenska policija prijela 15.221 nezakonitih migrantov, kar je skoraj 71 odstotkov več kot lani v tem obdobju. V letu 2018 je bilo teh 9149, v letu 2017 pa 1934.
Letošnje povečanje glede na leto 2017 je skoraj 8-kratno. Notranji minister Boštjan Poklukar pa je že napovedal, da bo število migrantov na zahodnobalkanski poti, ki gre v Slovenijo, raslo tudi v letu 2020.
Letos so največ ilegalnih prehodov so obravnavale PU Koper (tretjino), PU Novo mesto (29 odstotkov) in PU Ljubljana (22 odstotkov).
Najbolj na udaru sta občini Črnomelj in Kostel
Po posameznih območjih in po podatkih ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja jih znotraj PU Novo mesto največ obravnavajo v Občini Črnomelj. Od 4444 letos prijetih so jih tako na območju Črnomlja prijeli 2666 ali 60 % vseh na območju PU Novo mesto.
Policija pa je včeraj tudi razkrila, da so jih kar 1500 prijeli na območju Kostela, kar je 45,5 % vseh prijetih na območju PU Ljubljana.
Iz tujine so nam jih po navedbah slovenske policije vrnili 597, največ (348) iz Italije, kar 166 so jih prevzeli na letališču, saj so jih v Slovenijo vrnili iz držav, ki niso naše sosede. Iz Avstrije so jih vrnili 34, Hrvaške 14 in Madžarske (19). Slovenski policisti pa so letos na hrvaško stran vrnili 10.526 migrantov.
Prijeli so še okoli 400 tihotapcev, vendar so kazni za njih zelo blage.
V Trstu obravnavali 5300 migrantov, ki so prišli iz Slovenije
Ravno včeraj pa je načelnik tržaške policije Giuseppe Petronzi razkril, da so letos na območju Trsta obravnavali 50 odstotkov več migrantov kot lani. Približno 4000 so jih odkrili na meji s Slovenijo, še 1300 jih je prostovoljno na policiji zaprosilo za mednarodno zaščito.
To pomeni, da jih je vsaj 5300 prečkalo Slovenijo, ne da bi jih slovenska policija ustavila. Če k temu prištejemo 15.221 prijetih, jih je slovensko ozemlje prešlo vsaj 20.500. Dodajmo pa, da Trst ni edina migrantska izstopna točka iz Slovenije. Število tistih, ki je prečkalo Slovenije, je tako bistveno, bistveno višje.
Petronzi je tudi povedal, da 60 odstotkov vseh migrantov v Trstu prihaja iz Pakistana, sledijo državljani Afganistana, Iraka, Sirije in Bangladeša. Iz Italije so iz varnostnih razlogov letos izgnali 210 nezakonitih migrantov, kar je deset več kot leta 2018.
Podatka o tem, koliko migrantov so iz varnostnih razlogov izgnali iz Slovenije, od slovenskega ministra Poklukarja še nismo slišali.
Ob vsem tem je skrb zbujajoče dejstvo, da se je število migrantov glede na leto 2018 v Italiji zmanjšalo za več kot polovico, v Sloveniji pa se je povečalo za preko 70 %. Letos je v Italijo prispelo 11.439 migrantov (v Slovenijo do 30. novembra 15.221), leta 2018 je bilo teh v Italiji 23.210, v Sloveniji pa 9149.
To tudi pomeni, da se število migrantov, ki si za pot izberejo neposredno Italijo, bistveno zmanjšuje. Njihova glavna pot postaja zahodno-balkanska pot, ki vodi prek Slovenije. Kar nas lahko še dodatno skrbi.
Migrantom je v Sloveniji lepo
Slovenska vlada migrantom, ki zaprosijo za azil, omogoča popolno oskrbo, ki jo migranti označujejo s hotelsko. Vlada je pred kratkim določila tudi višino dnevne materialne oskrbe za prosilca za azil v znesku 20,49 evra, kar je 614,70 evra mesečno. V to so všteti nastanitev, prehrana, obleka, obutev in stroški higienskih potrebščin. Iz tega je razvidno, da to niti niso vsi stroški, ki jih Slovenci plačujemo za azilante ali prosilce. Med drugim imajo zastonj tudi vožnje z mestnimi avtobusi, prejemajo mesečno žepnino, imajo zastonj zdravstveno in drugo oskrbo in podobno. Dodatno plačujemo tudi stroške tistih, ki skrbijo za njih. In smo hitro na 1963 evrih na posameznika mesečno, kot je to pred časom izračunalo Računsko sodišče RS.
Dodajmo še, da velika večina slovenskih upokojencev ne prejema mesečne pokojnine v višini 614,70 evra, kaj šele, da bi mu mesečno krili stroške vse do višine 1963 evrov. Kar potrjuje, da naša vlada bolje skrbi za tujce kot za domače državljane.
Kaj se dogaja na Balkanu?
S slabšimi vremenskimi razmerami so se stvari nekoliko umirile. Migrante so preselili s prostega, tudi iz Vučjaka, poročajo pa o več nasilja in kriminala. O številu migrantov pa sploh ne poročajo več. O tem so v prejšnjih obdobjih več poročali iz Unsko-sanskega kantona (Bihač, Velika Kladuša itd.), s preselitvijo migrantov bližje Sarajevu pa je to potihnilo. V zadnjih dneh so bosanski mediji poročali o naslednjem:
1. V zbiralniku vode, ki se nahaja znotraj migrantskega centra v Blažuju pri Sarajevu pri Sarajevu, so na predbožični dan našli eksplozivna sredstva – mine in tromblone. Zaradi velike količine vode niso mogli ugotoviti, zua kakšno količino gre. Sporočili so, da bodo vodo izčrpali, nato ugotovili, kakšna je sestava teh eksplozivnih sredstev in na kakšen način jih bodo odstranili. V tem centru je okoli 300 migrantov, ki so jih 11. decembra iz Bihaća premestili v Sarajevo.
2. V Sarajevu so 23. decembra popoldan migranti poskušali nasilno vstopiti v avtobus, razbili so steklo na vratih. V podjetju GRAS pa so navedli, da se dnevno srečujejo s tem, da se migranti izogibajo plačevati prevoz, razbijajo vrata na vozilih, med njimi tudi pogosto prihaja do fizičnih in verbalnih spopadov, pogosto posreduje policije. Zato je vprašljiva varnost potnikov in odvijanje javnega mestnega prevoza. Veliko napetosti je tudi na posameznih postajališčih in linijah.
3. Na predbožični večer, 24. decembra, pa je v Sarajevu na avtobusu prišlo do prepira med migranti, najmanj enega od njih so zabodli z nožem, migranti so se nato razbežali, policija jih ni našla.
In slovenska policija?
O migrantih poroča vse manj, kar je povsem v skladu z decembra 2018 potrjeno Marakeško deklaracijo, h kateri je v imenu vseh nas pristopila tudi slovenska manjšinska vlada. Vendar pa to ne pomeni, da migrantov med nami ni. Še kako so navzoči, navsezadnje o tem pričajo različna migrantska smetišča in kampi, ki ostajajo za njimi.
Opazno je tudi, da so se nekateri župani tudi z našega območja zelo podredili predsedniku vlade, ki je na lanskih volitvah dosegel vsega dobrih 12 odstotkov glasov vseh volivcev in volivk, nato pa vladanje dobesedno ukradel.
J. M.
