Kulturni forum ob mednarodnem dnevu muzejev

Vir: Kulturni forum Slovenske demokratske stranke

Praznik slovenske kulturne dediščine in obenem boleč spomin na ukinitev Muzeja Slovenske osamosvojitve.

18. maj po vsem svetu zaznamuje mednarodni dan muzejev, ki ga že od leta 1977 organizira Mednarodni muzejski svet (ICOM). Ta dan je namenjen ozaveščanju pomembni vlogi muzejev v družbi – ne le kot varuhov kulturne dediščine, temveč tudi kot prostorov za izobraževanje, povezovanje in razmislek o sodobnih vprašanjih.

Slovenski muzeji – vrata odprta za vse

Tudi letos številni slovenski muzeji ob tej priložnosti pripravljajo pester nabor dogodkov: brezplačne oglede razstav, vodstva, delavnice za otroke in družine, predavanja, večerne dogodke in posebne interaktivne programe. Veliko ustanov odpira vrata brez vstopnine in tako spodbuja dostopnost kulture za vse generacije.

Letošnja tema mednarodnega dneva muzejev, ki jo je določil ICOM, je Muzeji za izobraževanje in raziskovanje. Tema poudarja vlogo muzejev kot prostorov neformalnega učenja in inovativnega raziskovanja, kjer se preteklost srečuje s prihodnostjo.

Dediščina, ki živi z ljudmi

Slovenski muzeji so raznoliki – od velikih nacionalnih institucij, kot so Narodni muzej SlovenijeSlovenski etnografski muzej ali Tehniški muzej Slovenije, do manjših lokalnih zbirk in tematskih muzejev, ki skrbijo za ohranjanje dediščine krajev in skupnosti. Vsak od njih pripoveduje edinstveno zgodbo in prispeva k razumevanju naše skupne preteklosti.

Marca 2021 je vlada ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve (MSO) z namenom, da bi tako počastila procese osamosvajanja Slovenije. Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je imela za mnoge pomembno simbolno, izobraževalno in zgodovinsko vrednost.

Glavni razlogi za ustanovitev MSO:

  1. Ohranjanje zgodovinskega spomina

Osamosvojitev leta 1991 je ena najpomembnejših prelomnic v slovenski zgodovini. Muzej naj bi bil osrednja institucija za dokumentiranje, hranjenje in predstavljanja:

  • političnih,
  • vojaških,
  • diplomatskih in
  • družbenih vidikov tega obdobja.
  1. Spoštovanje do udeležencev osamosvojitve

Ustanovitev muzeja je bila razumljena tudi kot dejanje priznanja in spoštovanja do vseh, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih – od politikov in vojakov do civilistov. Muzej bi omogočal, da se njihove zgodbe ohranijo za prihodnje generacije.

  1. Vzgojna in izobraževalna vloga

Mlajše generacije osamosvojitve niso osebno doživele. Muzej bi lahko bil prostor, kjer bi mladi preko razstav, multimedijske vsebine in dokumentov spoznavali okoliščine, v katerih je nastala samostojna Slovenija.

  1. Nacionalna identiteta

Za mnoge je bil muzej tudi simbol utrjevanja slovenske državnosti in identitete. V času, ko se mnoge evropske države soočajo z vprašanji nacionalne kohezije, naj bi muzej poudarjal pomen enotnosti in narodne samobitnosti.

Čeprav so bila mnenja o načinu in ozadjih ustanovitve muzeja deljena, sama ideja o nacionalnem muzejul, posvečenem osamosvojitvi, nosi močno legitimnost. Gre za ključno poglavje slovenske zgodovine, ki si – po mnenju mnogih – zasluži posebno mesto v kolektivnem spominu naroda.

Žal je aktualna vlada ta muzej ukinila. Odločitev o ukinitvi je bila politično in ideološko motivirana.

Ustanovitev novega muzeja je vedno praznik slovenske kulture, še toliko bolj, če govori o naši zgodovini, narodni identiteti in državi. Zato lahko tako dejanje razumemo kot namerno uničevanje slovenske kulturne dediščine in narodove prihodnosti.

Kulturni forum Slovenske demokratske stranke

Vir