Črnomaljska županja navaja, da občina ni odstopila in tudi ni odklonila prevzema lastništva Kulturnega doma Črnomelj, odločitev o prevzemu lastništva pa da je samo odložila. Trditve sicer ni podkrepila z nobenim dokazom. Navedbe ministrstva za kulturo so bile drugačne, in sicer: občina je odstopila od namere.
Dodatno pojasnjujejo, da prizadevanja ministrstva, da bi prišlo bodisi do podpisa pogodbe o prenosu lastništva ali pogodbe o brezplačni uporabi oziroma upravljanju, niso pripeljala do podpisa pogodbe.
Ob tem nam zdaj kar iz Ljubljane sporočajo, da bo o upravljanju doma razpravljal Občinski svet Občine Črnomelj in upajo, da se bo kmalu našla ustrezna rešitev za upravljanje doma. Dodajmo, da smo preverili Načrt razvojnih programov za obdobje 2018 do 2021, v katerem pa obnove Kulturnega doma Črnomelj ni navedenega.
Prispevek: Zakaj propada kulturni dom, za hiši Župančiča in Jarca pa se je našlo 1,8 milijona evrov?
Pred dnevi smo objavili prispevek z naslovom Zakaj propada kulturni dom, za hiši Župančiča in Jarca pa se je našlo 1,8 milijona evrov? Poročali smo o tem, da Kulturni dom v Črnomlju propada, za obnovi rojstnih hiš Otona Župančiča na Vinici in Mirana Jarca v Črnomlju pa je občina našla skupno skoraj 1,8 milijona evrov. Večino tega je prispevala Evropska unija. Spraševali smo se, zakaj občina na podoben način ni obnovila tudi Kulturni dom v Črnomlju, ki ima zgodovinski pomen in je s tega vidika tudi v ponos občanom. Županje v prispevku, kjer smo obširneje pisali tudi o dragih obnovah kot žafran dveh hiš na Vinici in v Črnomlju, slednje ni zmotilo. Prav tako se ji ni zdelo vredno pojasniti, zakaj sta bili obnovi tako dragi in zakaj obnove Kulturnega doma Črnomelj niso izvedli na podoben način. Zmotila jo je le navedba, da občina ni odstopila od namere o prenosu lastništva, čeprav je na dlani, da tudi denarja za obnovo nima zagotovljenega. Navsezadnje, tovrstni razvojni voz, imenovan evropska sredstva za tovrstne projekte, je večinoma že odpeljal.
- Prispevek je bil objavljen tukaj.
Ministrstvo za kulturo sporočilo, da je občina odstopila od namere
V dneh pred objavo članka smo vprašali lastnika, ministrstvo za kulturo, zakaj stavba propada in kako je z lastništvom. Odgovorili so nam:
“Stavba Kulturnega doma Črnomelj je v lasti Republike Slovenije in upravljanju Ministrstva za kulturo. Republika Slovenija, občina in ZIK Črnomelj, ki je uporabnik doma, si že od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (pred letom 1999 je bila imetnica pravice uporabe na družbeni lastnini Občina Črnomelj) prizadevata urediti uporabo kulturnega doma skladno s pozitivnimi predpisi. Od leta 2008 do 2013 so tekla prizadevanja za neodplačen prenos kulturnega doma v last občine na podlagi ugotovljenega javnega interesa. Po odstopu občine od te namere teče postopek za ureditev pogodbene uporabe oziroma upravljanja.”
Kabinet županje: Občina ni odstopila
Po objavi prispevka pa smo prejeli zahtevek za popravek, poslali so ga iz kabineta črnomaljske županje. Iz zahtevka je bilo razvidno, da zahtevajo popravek na del članka, kjer je bilo zapisano, da je “Občina Črnomelj odstopila in je neodplačen prenos Kulturnega doma odklonila”. Zapisali so, da to ne drži, da “občina ni odstopila in tudi ni odklonila prevzema lastništva Kulturnega doma, ampak je odločitev o prevzemu lastništva odložila, saj ni mogla prevzeti objekta, ker sama, tudi zaradi drugih investicij in obveznosti, ni bila sposobna financirati obnove Kulturnega doma”. V nadaljevanju je županja med drugim še zapisala, da je “ministrstvo v letu 2009, po zaključku denacionalizacije, občini dejansko ponudilo prenos navedenega objekta na občino”. In še, da “občina ves čas vlaganja in obnovo spomenika državnega pomena upravičeno pričakuje od države, ki je njegova lastnica in je določila namen in varovanje ter je ne nazadnje to tudi njena obveza”. Da so torej od države pričakovali urejanje, hkrati pa, da je občina ministrstvo “v tem obdobju več krat pozvala, da obnovo Kulturnega doma uvrsti v razvojne dokumente (programe, načrte) za obdobje 2014-2020”. No, tega zdaj niti občina v svojih proračunskih dokumentih ni storila, kar je razvidno v nadaljevanju. Kar je pozivala državo, je “pozabila” pri sebi!
In še: vodenje ministrstva za kulturo v obdobju 2014 in dalje je v domeni stranke, katere predstavnica je tudi črnomaljska županja. To pomeni, da bi že na tej ravni lahko dosegli ustrezen dogovor, da bi Kulturni dom Črnomelj rešili pred propadanjem, tovrstna dopisovanja in iskanje prek javnosti pa sploh ne bi bila potrebna. Če bi bilo vsem za stvar, seveda!
Ostala dejstva
V našem prispevku smo se torej opirali na zdajšnjo izjavo ministrstva in na izjave črnomaljske županje iz januarja 2014, ko sta občino obiskala takratna predsednica vlade Alenka Bratušek in takratni minister za kulturo dr. Uroš Grilc. Namen obiska je bil prav ureditev razmer glede Kulturnega doma Črnomelj. Časnik Delo je objavil tudi nekatere takratne izjave črnomaljske županje, ki so potrjevale to, kar je zdaj navedlo tudi ministrstvo (zapisane so v prvotnem prispevku). Od takrat do zdaj se na stavbi in glede upravljanja tudi ni nič bistvenega spremenilo. Navsezadnje je tudi Zavod za kulturo in izobraževanje (ZIK) Črnomelj v zadnjem poročilu navedel nekatera dejstva, ki potrjujejo zapisano. Napisali smo tudi, da bomo poročilo predstavili, do česar bomo še prišli.
Od občine in županje pričakujemo dokumente
Po zahtevi črnomaljske županje, ki jo je v prispevku očitno zmotila le navedba, da je občina Črnomelj odstopila in neodplačen prenos Kulturnega doma v Črnomlju odklonila, smo na občino poslali zahtevo, naj nam posreduje zapisnik in sklepe s sestanka vladne predsednice in kulturnega ministra z 20. januarja 2014. Nadalje smo prosili, naj nam skladno z zakonom o medijih in zakonom o informacijah javnega značaja posredujejo tudi vso korespodenco med občino in ministrstvom za kulturo po januarju 2014. Želeli smo namreč dokaz, ne zgolj besede. Črnomaljska županja se na to ni več odzvala.
Bolj zgovorni so na ministrstvu
Smo pa dodatno vprašali ministrstvo za kulturo, kako je s tem in na podlagi česa so zapisali, da je občina odstopila od namere po neodplačnem prenosu Kulturnega doma Črnomelj v njeno last.
Na dodatno vprašanje so nam odgovorili, da “iz obsežne spisne dokumentacije in ravnanj občine in zavoda izhaja, da prizadevanja ministrstva, da bi prišlo bodisi do podpisa pogodbe o prenosu lastništva ali pogodbe o brezplačni uporabi oziroma upravljanju, niso pripeljala do podpisa pogodbe”.
Ministrstvo občini tudi zdaj ponuja tri možnosti rešitve
Dodatno so nam pojasnili, da je ministrstvo za kulturo na zadnjem sestanku, ki je bil 27. 3. 2017, občini ponovno predstavilo vse tri pravne možnosti za rešitev zadeve in predlagalo:
- da kulturni dom, pod pogoji iz Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakona o varstvu kulturne dediščine, prevzame v last in posest;
- da zavod v okviru zakonskih določb uskladi in podpiše pogodbeno upravljanje ali
- se odpove upravljanju in uporabi ter kulturni dom izprazni in ga izroči državi.”
O predlogih bo razpravljal črnomaljski občinski svet
Z ministrstva so dodatno pojasnili, da so seznanjeni s tem, da bo o predlaganih možnostih razpravljal Občinski svet Občine Črnomelj in da verjamejo, da bodo o sprejeti odločitvi seznanjeni v kar najkrajšem času in se bo končno našla ustrezna rešitev za upravljanje Kulturnega doma Črnomelj.
Obnove Kulturnega doma Črnomelj ni v občinskih načrtih
V luči navedenega in tudi podatkov, da si nekateri občani zelo želijo, da Kulturni dom Črnomelj postane last Občine Črnomelj in da slednja poskrbi za njegovo sanacijo in ureditev, smo preverili tudi Načrt razvojnih programov 2018 – 2021, ki je sestavni del občinskega proračuna. Iz pregleda je razvidno, da vodstvo občine ureditve Kulturnega doma Črnomelj ni uvrstilo v načrte urejanja do konca leta 2021. Zakaj je temu tako in zakaj občina obnove doma ni uvrstila v program del in bi bilo to izdatno (85-odstotno) sofinancirano z evropskimi sredstvi, je torej še vedno velika neznanka.
- Načrt razvojnih programov 2018 do 2021 je razviden tukaj.
Zgodovinski pomen stavbe Kulturnega doma Črnomelj
V stavbi Kulturnega doma, nekdanjega Sokolskega doma, je bilo 18. in 19. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora – SNOO-a, izvoljenega na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Na zasedanju v Črnomlju se je odbor preimenoval v svet, predstavljal je najvišji predstavniški organ slovenskega ljudstva in izvedel organizacijo ljudske oblasti in slovenske državnosti. Nadalje je bilo v Kulturnem domu 14. in 15. januarja 1945 politično posvetovanje aktivistk Osvobodilne fronte Dolenjske in Notranjske, med osvobodilnim bojem je tukaj delovalo Slovensko narodno gledališče za osvobojeno ozemlje ustanovljeno 12. januarja 1944 z odlokom izvršnega odbora osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Relief na pročelju stavbe z zgodovinskimi prizori iz preteklosti Bele krajine sodi v vrh slovenske spomeniške plastike. Njegov avtor Jakob Savinšek ga je dokončal 1954. leta
Umestitev doprsnih kipov belokranjskih narodnih herojev (Drago Jerman (1919-1998), Ivan Stariha Janko (1922-1942), Milka Šobar Nataša (1922-1943) Jože Mihelčič (1904-1941)) na vhodno pročelje predstavlja dodatni prispevek k memorialnemu pomenu Kulturnega doma v Črnomlju.
Danes je stavba sedež Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, kjer se izvaja obsežen program za izobraževanje odraslih, kino, gledališka, glasbena in razstavna dejavnost. (Vir: Občina Črnomelj)
T. H.
