Novo mesto so prejšnji teden obiskali vodilni iz skoraj vseh strank KUL, v nekaj dneh so mesto obiskala vodstva strank LMŠ, SAB, Levica in Gibanje Svoboda. Zdi se, da je bila le SD bolj prisebna in se je zavedala, kaj Dolenjcem in širšemu okolju vsi skupaj družno počnejo v ozadju.
Kdor je spremljal, je lahko ugotovil, da je šlo predvsem za termine fotografiranja za predvolilne potrebe posamezne stranke, za potrebe objav na družbenih omrežjih.
Izgledalo je tako, da so se obkroženi s peščico svojih (pri vseh enako, približno 10) sprehodili po novomeškem Glavnem trgu, se ustavili za nekaj deset minut in odšli. Vmes so peli fotoaparati, vrtele so se kamere. Šlo je za poceni ceneni piar, kjer podcenjujejo množice volivcev in volivk.
Vse skupaj ne bi bilo omembe vredno, če ne bi ravno v tistem obdobju poslanci KUL (z dodatkom Golobovega gibanja) v državnem zboru zavrnili ali celo zablokirali odločanje o najmanj dveh projektih, izredno pomembnih za Dolenjsko in njeno širšo okolico, tudi Belo krajino, ter razvoj teh krajev.
Zavrnili enakopravnost pri študiju mladih
Kulovci so v državnem zboru zavrnili, da bi bil študij mladih na novomeški Fakulteti za industrijski inženiring (FINI) brezplačen in s tem dostopen vsem, ki se želijo izobraževati na tej fakulteti.
FINI Novo mesto sta leta 2009 ustanovila Šolski center Novo mesto ter Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, katerega ustanoviteljica in kasneje pravna naslednica je Mestna občina Novo mesto. Poslanstvo fakultete je izvajanje študijskih programov za izobraževanje v skladu z aktualnimi potrebami gospodarstva in negospodarstva na področju tehničnih dejavnosti v nacionalnem in evropskem okolju. Fakulteta se navkljub mladosti ponaša z močno mednarodno mrežo z več evropskimi univerzami na področju raziskav ključno za izmenjavo študentov in osebja v okviru projekta Erazmus plus. Vizija fakultete je ambiciozen razvoj priznano in prepoznavno visokošolsko institucijo na področju tehničnih ved z osnovnim namenom razvoja stroke in trajnostnega razvoja ožjega in širšega okolja. To pa je to, kar potrebuje ta pokrajine.
To je prepoznala tudi zdajšnja vlada, ki je sprejela sklep o preoblikovanju fakultete iz zasebne v javno. To pomeni, da bi iz ustanoviteljstva izstopili Mestna občina Novo mesto in Šolski center Novo mesto. Ustanoviteljica fakultete bi bila država, študij pa bi postal brezplačen – tako, kot na vseh drugih šolah, ki so v državni lasti.
Sprememba bi pomenila tudi temelj za ustanovitev javne univerze v Jugovzhodni Sloveniji, Novo mesto se bi pridružilo Ljubljani, Kopru in Mariboru. Postalo bi četrto študentsko mesto v državi, kar bi bila velikanska pridobitev tako za regijo, gospodarstvo, kot mlade, ki bi lahko študirali bližje domu.
Zavrnili Rudolfovo
Druga stvar, ki so jo Kulovci zavrnili, pa je ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, začetki tega segajo več let nazaj. Gospodarstvenikom je prisluhnila šele zdajšnja vlada in 24. marca sprejela sklep o ustanovitvi zavoda v Novem mestu. Namen tega je, da bo zavod, ki so ga poimenovali Rudolfovo, s tehnološkim znanjem ustvarjal ekosistem novih inovativnih malih in srednjih podjetij, ki bodo jugovzhodni Sloveniji dali stabilnost, kakovostna delovna mesta in gospodarsko blaginjo, temelječo na visoki dodani vrednosti.
Regija ustvarja namreč dodano vrednost, ki je za 60 do 70 odstotkov nad slovenskim povprečjem in v državni proračun prispeva več kot druge regije. Zato je takšen javno-raziskovalni zavod v Novem mestu več kot upravičen. Podpirajo ga tudi župani in gospodarstvo.
Vendar, v KUL in skrajno levičarski provienci temu nasprotujejo. Ne moti pa jih, da imamo v Sloveniji 16 javnih raziskovalnih zavodov, od tega 15 v Ljubljani, eden v Kopru in nobenega v vzhodni kohezijski regiji, kamor spada tudi Jugovzhodna Slovenija.
Zato so takšna sprenevedanja Kulovcev, kot smo jim bili prejšnji teden priča v Novem mestu, skrajno neokusna. Spominjajo na tisto, ko se zločinec vrača na kraj zločina. Sicer nas pa to niti ne sme čuditi.
Ne čudimo se, podprli niso niti sredstev za osnovno šolo v Črnomlju
Kulovci niso podprli niti gradnje nadomestne osnovne šole Loka v Črnomlju. Ni jih motilo, da je največja osnovna šola v občini (s preko 500 učenci) v razsulu, stara več kot 50 let, delno porušena in nevarna, učence pa vozijo na kar pet nadomestnih lokacij. Šele zdajšnja vlada je odobrila denar za ureditev razmer, pri tem je iz različnih proračunskih postavk prerazporedila 6,9 milijona evrov, da se bodo razmere v Črnomlju končno lahko uredile. Občina investicije v novo šolo namreč sama ne bi zmogla.
Niti tega Kulovci niso “razumeli”, niso hoteli, res pa je, da se po tem Črnomlja in Bele krajine na široko izogibajo. V Novem mestu pa so v celoti pokazali svoj pravi obraz.
J. M.
