V Kočevju je v naslednjih štirih letih na vidiku 750 novih delovnih mest, v dveh letih pa tudi 140 novih stanovanj. V občini je 1.350 brezposelnih, stopnja brezposelnosti se je zadnjih desetih letih povečala glede na povprečje v državi, struktura brezposelnosti pa je tudi takšna, da bodo ti težko zapolnili nove zaposlitvene potrebe. Dnevno se iz občine na delo drugam vozi okoli 2.000 Kočevcev, vprašanje pa je, koliko se jih bo pripravljeno vrniti na delo v domačo občino, pa tudi, ali bodo njihove profile poklicev v občini sploh potrebovali.
V občini Kočevje je 1.135 brezposelnih, od tega 532 moških in 603 ženske. Kar 522 brezposelnih ima končano osnovno šolo ali še te ne, 351 jih ima 3. ali 4. stopnjo izobrazbo (poklicno šolo), srednjo šolo ima končano 197, višjo, visoko in več pa 65 brezposelnih.
Glede na starost je največ brezposelnih v starostni skupini od 30 do 39 let (264 vseh), sledijo stari 55 let ali več (232 jih je). V starostni skupini od 30 do 49 let pa je kar 480 brezposelnih ali dobrih 42 odstotkov vseh brezposelnih v občini.
Glede na trajanje brezposelnosti jih na delo tri leta ali več čaka 543 ali skoraj polovica vseh.
Stopnja brezposelnosti je 16,9-odstotna in je več kot enkrat več od povprečja v državi, ki je 8,3 odstotka. Primerjava s koncem leta 2008, ko je bilo v Sloveniji daleč najmanj brezposelnih po osamosvojitvi, se je stopnja brezposelnosti v Kočevju povečala za 4,9 odstotne točke ali za 35 odstotkov.
Decembra 2008 je bilo v Sloveniji 6,7 odstotka brezposelnih, v Kočevju pa 12,5 odstotka. Danes je to razmerje v Sloveniji 8,3 odstotka, v Kočevju pa 16,9 odstotka.
Podatki kažejo, da se brezposelnost v Kočevju zgolj povečuje. Stvari naj bi se kmalu spremenile, v naslednjih štirih letih, tj. do leta 2022, v Kočevju računajo namreč na več kot 750 novih delovnih mest.
Želijo si priseljevanja in zaposlovanja iz ostalih občin ter sosednje Hrvaške
Glede na strukturo brezposelnosti pa je na dlani, da novih zaposlitev ne bodo mogli v celoti pokriti iz baze brezposelnih v občini. Zato nameravajo delovno silo zagotoviti s preusmerjanjem dnevnih delovnih migracij v domače okolje. Želijo si tudi priseljevanja in zaposlovanja delavcev iz zaledja, to pomeni iz sosednjih občin, pa tudi iz Hrvaške, predvsem z območja bližnjih Delnic, pa tudi širše, kot je nedavno povedal kočevski župan Vladimir Prebilič.
V Ljubljano in ostale občine se dnevno na delo in nazaj vozi približno 2000 Kočevcev. Za morebitne priseljence pa bodo po Prebiličevih besedah do konca leta 2020 lahko zagotovili 140 novih zasebnih stanovanj.
Kje bodo nova delovna mesta?
Do novih 750 delovnih mest bodo v Kočevju prišli postopoma. Novih 250 delovnih mest bo že kmalu zagotovila Yaskawa, ki v Kočevju že gradi novo tovarno robotov, kjer gradnja teče po načrtih, začetek poskusne proizvodnje predvidevajo v jeseni, zaposlitve pa bodo potem v naslednjih mesecih. Še približno 250 delovnih mest bo na voljo v drugi Yaskawini tovarni elektromotorjev in elektronskih komponent. Vendar pa za to šele pripravljajo občinski prostorski načrt, o sprejetju tega bodo kočevski občinski svetniki odločali na septembrski seji.
Približno 50 novih delovnih mest si v prihodnjih treh letih obetajo ob širitvi podjetja Intersocks, ki bo oktobra zagnalo novo proizvodno linijo. Novo proizvodno linijo bo septembra zagnala tudi Melaminova hčerinska družba Smart Melamin, za kar bo do leta 2020 potrebovala do 50 delavcev.
Podjetje Koles, ki izdeluje lesne lepljence, bo potrebovalo 50 delavcev, Rotis načrtuje zaposlitev približno 40 ljudi, podjetje Grča bo letos začelo gradnjo nove žagalne linije, od katere si obetajo 40 delovnih mest. Širi se tudi Kolektor, kjer pričakujejo predvidoma 20 dodatnih delovnih mest, v Kočevju pa gradijo tudi nov trgovsko-nakupovalni center, kjer bo 30 zaposlenih.
Kočevje se gospodarsko razvija in je na dobri poti, saj gredo stvari na tem področju vedno na daljši rok. Ob novih delovnih mestih pa so tu razveseljiva še nova stanovanja. Vendar pa je za obstoječe brezposelne že marsikaj izgubljenega.
M. J.
