Kdor misli, da bo razmejitev v zdravstvu skrajšala čakalne dobe, se močno moti

Eden od neformalnih kreatorjev slovenskega zdravstva Jaša Jenull.

Vladna koalicija je včeraj v državnem zboru kljub številnim pomislekom v lastnic vrstah, predvsem zdravstvene ministrice, sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih.

 

Mnogi vladni poslanci so sprejem novele v razpravi v državnem zboru zagovarjali s prepričanjem, da bo novela skrajšala čakalne dobe, ki so se pod to vlada podaljšale preko vse meja, a kdor dobro pozna razmere v zdravstvu ve, da se bodo z novelo čakalne dobe le še dodatno podaljšale.

Po včeraj sprejeti noveli se bodo morali namreč zdravniki in drugo zdravstveno osebje v roku enega leta odločiti, ali bodo delali in bili zaposleni zgolj v javnem zdravstvu, ali bodo odšli k zasebnikom. Anketa, ki jo je med zdravniki opravila Zdravniška zbornica Slovenije, je pokazala, da se bo pomemben del zdravstvenih delavcev odločil, da se zaposli pri zasebnikih. Slednje pomeni, da bo iz javnega zdravstva odšlo kar nekaj zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ki ga v zdravstvu že zdaj kronično primanjkuje. Slednje pa pomeni, da ne bo imel kdo izvajati zdravstvenih storitev, kar logično pomeni, da se bodo čakalne vrste v zdravstvu le še podaljšale.

Posledično se bo tudi vedno več ljudi odločalo za hitrejšo plačljivo zdravstveno storitev pri zasebnikih. Tako se bo stanje v javnem zdravstvu še naprej slabšalo, krepil pa se bo položaj zasebnega zdravstva. Zato so trditve vladajočih o tem, kako bo novela okrepila javno zdravstvo, preprosto povedano navadne pravljice za lahko noč. Kot so tudi pravljice za lahko noč trditve, da se bodo čakalne dobe v javnem zdravstvu skrajšale. Spomnite se tega, ko boste naslednjič v javnem zdravstvu znova zaman čakali na zdravstveno storitev v doglednem času.

Aleksander Vodeb