Na podatke o tem, kakšen zrak dihamo, bomo morali še počakati, saj Agencija RS za okolje te podatke objavlja z zamikom. Tudi sicer meritve opravlja le v Novem mestu, pa še te so v zadnjem času neznanka. Glede kopalnih voda pa zagotavljajo, da je s temi na urejenih kopališčih vse v redu, kar pa ne velja za celotni reki Krka in Kolpa, saj se v njiju steka tudi različne odplake.

Zadnji vroči dnevi, izredno slab zrak in kritike glede delovanja Agencije RS za okolje (ARSO) v povezavi z vrhniškim Kemisom, pa tudi dogodki glede nove investicije Magne Steyr v občini Hoče – Slivnica so nas napeljali, da smo začeli preverjati, kakšen zrak je v Novem mestu. Ker tudi v Kočevju deluje kemična tovarna, smo preverjali še za Kočevje. Ko smo bili že tu, pa smo preverjali še stanje kopalnih voda.

Tako smo Jošku Knezu, direktorju agencije, poslali več vprašanj. Uvodoma nam je prek službe za stike z javnosti pojasnil, da se v Novem mestu v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka spremlja onesnaženost zraka z delci PM10 od leta 2010 (gre za prašne delce, ki so majhni, a zdravju škodljivi). Meritve se izvajajo z referenčnim vzorčevalnikom in zato niso dostopne v realnem času. Podatki se zato objavljajo mesečno, z zamikom. Nato smo preverili njihova mesečna poročila in ugotovili, da so zadnje objavljeni mesečni podatki le do konca maja 2017. Pri dnevnih meritvah pa Novega mesta ni več navedenega. Tudi pri podatkih o ozonu Novega mesta ne navajajo. Tako smo bore malo izvedeli, kaj dihamo. Vemo le, da so bile ravni delcev PM10 v letu 2015 na splošno višje kot leto poprej. V Novem mestu je bilo tega leta 40 preseganj mejne vrednosti za delce PM10, dopustna meja je bila 35. Številke pomenijo, da je bilo toliko dni presežena mejna vrednost za delce PM10. Lokacije, kjer to merijo, pa so praviloma bolj obremenjene zaradi večje gostote izpustov iz prometa v neposredni bližini. Kakovost zraka je seveda odvisna od številnih parametrov. Pričakujemo, da bomo kaj več izvedeli iz letnega poročila za leto 2016.

Nadalje smo direktorju Arsa postavili še nekaj vprašanj. Iz odgovorov sledi, da so v novomeškem Revozu pri presoji emisij v zrak ugotovili preseganje enega parametra v zrak. Pri Krki, tovarni zdravil, niso ugotovili nobenih preseganj. Za Kočevje, kjer imajo kemično tovarno Melamin, pa meritev zraka sploh ne izvajajo. Vprašanja in odgovore objavljamo v nadaljevanju.

Veliko se govori o Magna Steyr, lakirnici v Hočah, ki je naj bi zgradili, prebivalci pa temu zelo nasprotujejo. Po drugih podatkih pa lakirnico s tovrstno kapaciteto že imajo v Novem mestu. Ali ima Revoz vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja, kdo jih je izdelal in kako pogosto ter temeljito ARSO izvaja nadzore? Kakšne so meritve?

ARSO je podjetju Revoz okoljevarstveno dovoljenje izdal leta izdal leta 2008, kasneje pa še spremembi dovoljenja v letu 2013 in 2015. Dovoljenje z vsemi spremembami je objavljeno na spletni strani: tukaj. 

Iz poročil o obratovalnem monitoringu emisij v zrak je za tri pretekla leta ugotovljeno preseganje enega parametra, in sicer hidrogenirana nafta (Mv= 2 mg/m3, izmerjena srednja povprečna vrednost = 3,5 mg/m3) na Liniji za nanos tesnil na dele motorja iz izpusta z oznako Z030 – izpust iz tesnjenja iz kabine za nanos tesnil na dele motorjev. Za ostale parametre ni ugotovljenih preseganj. Glede preseganj je bil vsako leto obveščen tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP).

Ali prebivalcem Novega mesta lahko zagotovite, da je z lakirnico v Revozu z okoljskovarstvenega vidika vse v redu, da lahko mirno spijo? V zraku namreč pogosto vonjajo lak.

Če prebivalci menijo, da podjetje ne deluje v skladu z dovoljenji, naj o tem obvestijo Inšpekcijo za okolje.

Kaj pa Krka, tovarna zdravil, spremljate tovrstno problematiko tudi na tem področju?

Iz obratovalnega monitoringa emisij v zrak ni zaznati nobenih preseganj oz. so v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Kako pa je s kakovostjo zraka v Kočevju, kakšne meritve tam opravljate?

V Kočevju ARSO ne izvaja meritev kakovosti zraka.

V Kočevju je Melamin, kemična tovarna. Kako je tam z različnimi dovoljenji in kako ta tovarna vpliva na onesnaženje zraka v Kočevju in na Kočevsko-ribniškem območju?

Iz obratovalnega monitoringa emisij v zrak ni zaznati nobenih preseganj oz. so v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem.

In zdaj še o kakovosti kopalnih voda – Krke in Kolpe

Na Krki sta dve merilni mesti: Žužemberk – Kopališče Loka in Straža – jez.

Na Kolpi pa je 10 merilnih mest: Prelesje – jez, Sodevci – nad Potokom, Radenci – jez, Damelj – Pri starem mlinu, Vinica – Avtokamp Katra, Adlešiči – Šotorišče Jankovič, Pobrežje – jez, Griblje – jezni odbijač, Kamp Podzemelj – Plaža in Primostek – Stopnice.

V agenciji temu pravijo, da imamo na Krki 2 kopalni območji in 10 na Kolpi.

Kako pa je s kakovostjo vode reke Krke, je kopanje v njej varno in kako je s kakovostjo vode v reki Kolpi, kako varno je kopanje v njej?

Odseki, namenjeni kopanju, so na površinskih vodah določeni na osnovi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda iz leta 2008, podaja pa jih Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Na Krki sta določeni 2 kopalni vodi, na Kolpi 10 – gre za kopalna območja, kjer se kopamo na lastno odgovornost v naravnem okolju, tu ni opreme in ne reševalcev iz vode, kar ureja zakonodaja s področja varstva pred utopitvami. Na teh lokacijah se spremlja kakovost vode v skladu z zakonodajo za kopalne vode, ki je poenotena v vseh državah EU. Spremljanje kakovosti vode zagotavlja ARSO, izvajalec pa je Nacionalni laboratorij za okolje in hrano iz Novega mesta. Pozornost je v skladu s to zakonodajo namenjena predvsem mikrobiološki kakovosti vode, in sicer se v vodi v času kopalne sezone (od 15. 6. do 31. 8.) spremlja prisotnost 2 bakterij (E.coli in intestinalni enterokoki), ki sta pokazateljici morebitnega fekalnega onesnaženja. Rezultati monitoringa iz preteklih let in tudi letošnji rezultati (tukaj) kažejo na dobro mikrobiološko kakovost vode – vsebnosti bakterij so do sedaj pod smernimi vrednostmi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tukaj). Za primer povišanih vrednosti pa imamo izdelan tudi protokol nadaljnjega upravljanja in obveščanja.

Kopališči na Krki sta dobri ali odlični, kopališča na Kolpi večinoma dobre, na mestih pa tudi odlične ali zadostne kakovosti

Glede na 4-letne mikrobiološke analize vode se kopalne vode ob koncu sezone razvrsti v 4 razrede kakovosti – odlična, dobra, zadostna in slaba kopalna voda. Glede na zadnjo razvrstitev (2013 – 2016) sta kopalni vodi na Krki že vrsto let dobri ali odlični, kopalne vode na Kolpi so večinoma dobre, mestoma tudi odlične ali zadostne. Slabih kopalnih voda – takšnih s preveliko vsebnostjo bakterij, v Sloveniji oz. na obeh rekah ni.

Velja le za lokacije, kjer izvajajo meritve, tega ni moč posploševati za obe reki

Poudariti pa je treba, da se spremlja mikrobiološka kakovost vode izključno na lokacijah, namenjenih kopanju in se stanje ne more posplošiti za celotno reko, saj se vanjo na nekaterih mestih iztekajo tudi odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki pa lokalno lahko povzročajo kratkotrajna mikrobiološka onesnaženja.

Nacionalni laboratorij za okolje in hrano iz Novega mesta opravlja mikrobiološke analize vode še na nekaterih dodatnih lokacijah, kjer se ljudje kopajo v manjšem številu in so mesta lokalnega pomena. Tu gre za Krko na Otočcu in Kolpo v Metlika. Rezultati teh analiz so na voljo v navedenem laboratoriju. ARSO teh podatkov nima, rezultate za ti dve mesti pa bomo morali tudi mi še poiskati.

Onesnaženost zraka

Petek, 14. julija 2017, med 20:00 in 21:00: Merilnega mesta za Novo mesto ni zajetega, razlogov zaenkrat še ne vemo

Povprečne urne koncentracije

Iskrba je pri Kočevski Reki.

Število preseganj dnevne mejne koncentracije PM₁₀ v letu 2017

Ljubljana BF – Ljubljana Biotehniška fakulteta
Ljubljana GR – Ljubljana Gospodarsko razstavišče
24-urna mejna koncentracija PM₁₀ za varovanje ljudi 50 µg/m³ je lahko presežena največ 35 krat v koledarskem letu.

Vir: ARSO

M. R.