Včerajšnji dan je zaznamovala novica o novih pogojih za upokojevanje in novi t. i. pokojninski reformi, kar je predstavilo resorno ministrstvo za delo. Vendar pa je to najverjetneje še daleč od tistega, kar bo tudi res obveljalo. Zato zaenkrat ni nobene potrebe, da bi tisti, ki so tik pred upokojitvijo, zaradi tega hiteli v pokoj.
Dejstvo je, da Slovenija potrebuje spremembe na področju pokojninske zakonodaje, vendar prvi podatki kažejo, da zdajšnji predlogi ne gredo v to smer. Ali, kot je dejala evropska poslanka Romana Tomc, ena redkih, ki pozna delovno in pokojninsko zakonodajo ter potrebe na tem področju:
“Četudi se zdi, da gredo nekateri ukrepi v pravo smer, bo to povzročilo nove anomalije. Če ne bomo zagotovili več vplačil v pokojninski sistem, večje zaposlenosti in višjih plač, potem lahko upokojitveno starost podaljšujemo v nedogled.”
V nadaljevanju predstavljamo nekatere spremembe, ki jih predlagajo na ministrstvu.
1. Dvig zakonske in dejanske upokojitvene starosti na 67 let.
Zvišanje starosti bi se začelo postopoma uvajati šele od leta 2023, in sicer bi se starost zviševala zgolj za dva meseca na leto, vse do leta 2034. Mejo za starostno upokojitev bi z zdajšnjih 65 let zvišali na 67 let. Pogoj 40 let pokojninske dobe pa bi ostala.
2. Zvišanje odstotka za odmero pokojnine na 63 odstotkov (enako za moške in ženske)
Odmerni odstotek naj bi se zviševal postopoma, v šestih letih. Pokojnine se naj bi zvišale za približno 8 odstotkov, vendar do leta 2025.
3. Zvišanje najnižjih vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil invalidskega zavarovanja
V tem delu predlagajo zvišanje najnižjega odmernega odstotka za odmero starostne pokojnine zavarovancu, ki je dopolnil vsaj 15 let zavarovalne dobe, z zdaj veljavnih 25 odstotkov (za moške) oziroma 29 odstotkov (za ženske) na skupno 29,5 odstotka.
Najnižje osnove za odmero vdovske in družinske pokojnine bi z zdajšnjih 33 odstotkov povišali na 38 odstotkov pokojninske osnove.
Odmerni odstotek v primeru invalidske pokojnine, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, bi zvišali z zdajšnjih 57,52 na 63 odstotkov. To ne bi veljalo za ostale poškodbe ali bolezni, ki vodijo v invalidnost. Veljajo bi le za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
V primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni bi bilo zvišanje odmerne osnove za pokojnino na 41 odstotkov (zdaj je 36 odstotkov za moške in 39 odstotkov za ženske).
Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije, nadomestilo za invalidnost bi bilo odmerjeno v višini 63 odstotkov od najnižje pokojninske osnove (glede na zdajšnjo odmero bi bilo višje za okoli 6 odstotnih točk).
4. Kako bi lahko delali upokojenci?
Upokojenci, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, bi lahko (tako kot zdaj) delali še naprej, vendar bi morali za to plačevati celotne prispevke za socialna zavarovanja. Delati bi morali najmanj štiri ure. V tem delu pa izboljšujejo pogoje za tiste, ki so starostno že upokojeni in hkrati še delajo. Ti zdaj ob plači prejemajo še 20 odstotkov pokojnine, po novem bi prejemali 50 odstotkov pokojnine. Poznavalci zato že navajajo, da gre predlog v tem delu zgolj v prid večinoma posameznikom, ki delajo v javnem sektorju, saj se sicer drugi težko odločajo za dodatno delo ob upokojitvi oziroma je tega malo.
Če bi upokojenec delo nadaljeval kot samostojni podjetnik, pa bi moral plačevati prispevke v celoti, za polni delovni čas, (hkrati bi prejemal pokojnino), kar pomeni, da bi bil finančno približno na istem (ali na slabšem), kot če se ne bi upokojil.
Če bi delal naprej v svojem podjetju, pa bi bil na slabšem, kot je zdaj, ko je lahko zaposlen za četrtinski del delovnega časa, za preostale tri četrtine pa prejema pokojnino. Res pa je, da upokojenec zdaj ne more imeti statusa samostojni podjetnik. Tega mu zakon ne dovoljuje.
Nekaj sprememb je predlaganih še za področji poklicnega in dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Romana Tomc: Večinoma gre le za drobne popravke
Romana Tomc je glede novih predlogov dejala, da so v pokojninskem sistemu nujno potrebne spremembe, vendar pa bi te morale biti prave vsebine, in ne le kozmetični popravki. Za izboljšanje pokojninskega sistema je tako treba najmanj vzpostaviti večjo povezavo med vplačanimi prispevki in pokojninami, zagotoviti spodbude za lastno varčevanje za starost, popraviti anomalije v delu, ki se nanaša na družinske, invalidske pa tudi poklicne pokojnine, zagotoviti bi morali državno pokojnino, narediti sistem bolj pregleden in razumljiv ter očistiti pokojninsko blagajno vseh izdatkov, ki niso pokojnine in po nepotrebnem bremenijo sistem.
Tomčeva opozarja, da v pokojninskem sistemu ne moremo sprejemati parcialnih ukrepov, da bomo zdaj zadovoljili eno, drugič drugo skupino ljudi, zdaj popravili eno področje, drugič malo dopolnili tretje in podobno. Tudi, če nek ukrep na daleč zgleda dober, se lahko izkaže, da potem, ko ga umestimo v celoten sistem, povzroči anomalije nekje drugje.
Poslanka še opozarja, da je treba za spremembe najti najširše družbeno soglasje, saj to ni vprašanje samo te koalicije, pač pa morajo pri tem sodelovati vse politične stranke, društva upokojencev, delodajalci in sindikati.
“To bi pričakovala od nove pokojninske reforme, vse kar je manj od tega, so drobni popravki, ki ne bodo zagotovili stabilnosti sistema, niti ne povečali pokojnin, tudi če gredo nekateri od teh popravkov v pravo smer,” je Tomčeva včeraj povedala za Slovensko tiskovno agencijo.
Ob tem izkušnje tudi kažejo, da so med začetnim predlogom in tistim, kar je nato končno sprejeto v državnem zboru, običajno velike razlike. Zato bo treba na končno sliko še počakati.
J. M.
