Jože Tanko je bil za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke prvič izvoljen leta 2000, v zdajšnjem mandatu je podpredsednik državnega zbora, kandidira tudi na tokratnih državnozborskih volitvah.
Prihaja iz Ribnice, rojen je bil v delavsko-kmečki družini. Po končani osnovni šoli v Ribnici je nadaljeval šolanje na Gimnaziji Kočevje, leta 1980 pa diplomiral iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Bil je štipendist podjetja Inles, v katerem se je po končanem študiju zaposlil in se v 13 letih povzpel od pripravnika do direktorja največje Inlesove delniške družbe Inles Ribnica. Leta 1995 je bil izvoljen za župana občine Ribnica, mandat je ponovil še leta 1998. Od leta 2002 je ribniški občinski svetnik.
Njegovo vodilo je: Ker vsega ni mogoče urediti v kratkem času, sta potrebni vztrajnost in potrpežljivost.
Gospod Tanko, sedanjemu sklicu Državnega zbora RS se izteka mandat. Dotakniva se najprej prvega dela tega mandata, ko je bila na oblasti leva koalicija, to je od 13. septembra 2018 do 13. marca 2020. Kako z današnje dveletne distance ocenjujete delo Šarčeve vlade?
Bilo je kar komično. Videlo se je, da predsednik vlade nima ne znanja in ne občutka za vodenje ter obvladovanje koalicije. Koordinacije ni bilo, koalicijska pogodba je bila nezavezujoč akt, vsaka partnerica je delala po svoje. Nad pogodbeno koalicijo je kraljevala pridružena Levica s svojimi ekscesnimi predlogi, s katerimi so se rušila razmerja med delom in nedelom v škodo dela, zaničevala in blokirala se je Slovenska vojska, vzbujali pa so se tudi močni dvomi o vpetosti države v mednarodne institucije. Zanemarjali so tiste, v katerih smo bili, npr. EU in NATO, in provokativno krepili vojaško sodelovanje z Rusijo.
Na evropskem parketu se premier Šarec ni znašel, deloval je nesamozavestno in po načelu, kakor bodo odločili veliki. Skratka, ni imel stališč in se ni boril za Slovenijo, favoriziral pa je skupne seje vlade z vladami nekaterih balkanskih držav.
Kako ste kot izkušeni poslanec doživljali delovanje takratne leve vladajoče koalicije v parlamentu?
V državnem zboru je bilo precej kaotično in nepredvidljivo, koalicijske stranke so se izigravale. Predvsem Levici je večkrat s povsem nenavadnimi predlogi uspelo izsiliti koalicijo za rešitve, ki niso bile ne logične in ne normalne. Tako so npr. tiste, ki niso bili zaposleni, postavili v davčno ugodnejši položaj od tistih, ki so bili zaposleni in so vplačevali sredstva za socialo nezaposlenih. Takih primerov je še več. Zaradi pritiskov znotraj koalicije so začeli odstopati ministri, kar je na koncu pripeljalo tudi do odstopa premierja Šarca.
Kako pa bi primerjali delovanje opozicije v prvem delu tega mandata z delovanjem sedanje leve opozicije?
Opozarjali smo na vse aktualne probleme, vlagali tudi svoje predloge, ki so krepili pozicijo in položaj ljudi in gospodarstva, a veliko se ni dalo storiti. Pozerstvo in napuh sta bila prevelika. Ob koncu leta 2019 je udaril še covid, na katerega naš zdravstveni sistem tako kot tudi v vseh drugih državah ni bil pripravljen. Opozarjali smo vlado, da je treba takoj ukrepati, predlagali smo tudi ukrepe, a ustreznega odziva ni bilo. Vidno je bilo, da se Šarčeva vlada ne zna obrniti in da kriznih razmer ne bo zmogla obvladovati. Odstop dveh ministrov je povzročil tudi odstop predsednika vlade, s katerim je Šarec na vsak način želel izsiliti še predčasne volitve in si podrediti nekatere svoje dotedanje koalicijske partnerice. Namera mu ni uspela in prišlo je do oblikovanja nove vlade, ki pa politično za tranzicijsko ozadje ni bila zaželena.
Zato jo je sedanja opozicija (KUL) vseskozi rušila, retorika v parlamentu se je zaostrovala in ulični besednjak je vse bolj postajal standard v razpravah.
Opozicija ni prihajala z izboljšavami, ampak antirešitvami, kolektivno so nasprotovali vsemu, kar smo dobrega predlagali in sprejemali za ljudi in gospodarstvo.
Nazadnje so skupaj s sindikati nasprotovali celo noveli zakona o dohodnini, ki vsem zaposlenim prinaša višje neto plače. To je povsem nerazumljivo.
S potrditvijo in prisego tretje Janševe koalicijske vlade, ki so jo sestavljale stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS, 13. marca 2020 zvečer, ob izbruhu epidemije novega koronavirusa torej, se je vlada takoj soočila z nastalo krizo. Kako ocenjujete dveletno delo vlade?
Kot izvrstnega.
Tudi vsi objektivni mednarodni ocenjevalci ocenjujejo odzive Janševe vlade kot ene najuspešnejših v Evropi in svetu po vseh kriterijih.
Že pred meseci je naše gospodarstvo po »covidu« preseglo predkrizno raven, raste število zaposlenih, pritisk na socialo se zmanjšuje itd., kar kaže, da so bili številni ukrepi pomoči državljanom in gospodarstvu pravi. Sicer čas prinaša nove izzive in potrebe po vladnih intervencijah, a tudi na te so odzivi pravočasni in finančno ustrezno podprti.
Kako pa ocenjujete odnos vlade do občin, za katere vemo, da so glavni generator regionalnega razvoja? Kako vladni ukrepi vplivajo na zdajšnji razvoj občin in kako bodo vplivali v prihodnje?
Tudi občine so lahko zadovoljne, saj se jim je po sušnih letih, ko so jih »leve« vlade razen redkih izjem povsem ignorirale, finančni položaj izredno izboljšal. V zadnjih dveh letih sta se bistveno povečali glavarina in finančna izravnava, dodatno se je financiranje večjega števila nalog preneslo nazaj na državo, predvsem pa se je bistveno izboljšalo sofinanciranje občinskih investicij. Prvič se je zgodilo, da so bili na področju izobraževanja in športa izdatno sofinancirani prav vsi prijavljeni projekti. In kar je še posebej razveseljivo, sprejeli smo tudi zakone, ki so osnova za sofinanciranja tudi v prihodnjih letih na področju zdravstva, sociale, šolstva, kulture itd. Ceste se intenzivno posodabljajo, največ do sedaj pa je na razpolago tudi evropskih sredstev. Skratka, dogaja se na vseh področjih in po vsej državi in po volitvah bomo z izdatnimi podporami investicijam nadaljevali.
Kot vemo, je državni zbor v tem času na predlog vlade sprejel kar deset protikoronskih zakonskih svežnjem za pomoč ljudem in gospodarstvu. Nedvomno je bil to velik zalogaj.
Zagotovo. Ukrepi so bili ciljno usmerjeni in so izdatno pomagali družinam in gospodarstvu. Marsikatera družba ali s. p. se je obdržala ali ohranila večino zaposlenih prav zaradi teh ukrepov. Tudi družinam, ki so se znašle v stiski, so pomoči prišle zelo prav, še posebej upokojencem, študentom itd., pa tudi gasilcem. Prav vsak protikoronski sveženj pa je bil podvržen hudim diskreditacijam Kula, prav v vsakem jih je motilo nekaj rešitev, da ga niso podprli. A zakone smo sprejeli, in kar je bistveno, ukrepi so prinesli rezultate.
Kako pa pojasnjujete dejstvo, da vam je v vladajoči koaliciji vse to uspelo spraviti skozi parlament, čeprav se je vladna večina zaradi težav SMC in DeSUS postopoma topila in je celo predsednik državnega zbora Igor Zorčič iz vladajoče koalicije prestopil v opozicijo? Ni pa hotel s tega mesta odstopiti, čeprav bi bilo to edino logično glede na preteklo prakso …
Ja, bilo bi politično zrelo, da bi Zorčič ob izstopu iz SMC in koalicije odstopil, ker se je odrekel strankinemu in koalicijskemu programu. Žal ni in s tem je bila povezana vrsta dodatnih in nepotrebnih težav pri učinkovitem delovanju političnega sistema. Na njem so mnogi gradili tudi razpad koalicije.
Mislim pa, da so trije razlogi, zakaj koalicija ni razpadla. Prvi je, da so vsi pričakovali ukrepe v težavnih covidnih razmerah in članice vlade so se zavedale, da če vlade ne bi bilo, se vsaj pol leta ne bi nič učinkovitega dogajalo, posledice pa bi bile katastrofalne. Drugi razlog je, da je koalicija presodila, da si Slovenija ne more privoščiti brezvladja v času predsedovanja Svetu EU. In tudi pri predsedovanju se je vlada izkazala. Tretji razlog pa je bil odziv preostanka poslancev DeSUS in SMC, ki so kljubovali grobim zunanjim pritiskom. Njim gre velika zahvala za dosežke, ker niso popustili. Ne smemo prezreti, da sta podporo vladi večkrat zagotovila tudi manjšinska poslanca in SNS. Sicer pa tudi ni v naravi SDS in našega predsednika, da bi kar na lepem odnehali. Za Slovenijo se borimo do konca.
Skozi parlament vam je uspelo spraviti tudi pomemben zakon o dohodnini, ki vsem zaposlenim omogoča višje neto plače. Kako si razlagate to norost, da je kar 40 poslancev leve opozicije glasovalo proti? Kako bodo to upravičili pred svojimi volivci, da so nasprotovali višjim plačam?
Tako nerazsodno dejanje je težko upravičiti, še teže ga je argumentirati. Grozili so celo s posvetovalnim referendumom. Je pa nerazložljivo, da so bili proti višjim plačam tudi sindikati, za katere je boj za višje plače temeljna točka boja s kapitalom. Šefica svobodnih sindikatov Lidija Jerkič je celo izjavila, da ne zna pojasniti, zakaj so proti. Je pa res, da je to novelo vlada sprejela brez kakšnih posebnih bitk ali pogajanj s sindikati, kar pomeni, da ta koalicija lahko tudi v prihodnje izboljšuje standard in pogoje zaposlenih brez sindikatov. S spremembo tega zakona sporočamo levičarjem in sindikatom, da Slovenija ne potrebuje revnih delavcev in kasneje še revnih upokojencev. Tudi v prihodnje bomo storili vse za njihovo dostojno življenje.
No, pri tem poslanci lahko s svojimi predlogi pomembno pripomorete k razvoju območij, iz katerih prihajate, kjer ste bili pri tem v preteklih letih tudi vi zelo aktivni. Morda tudi zato, ker ste bili dva mandata župan občine Ribnica in se zavedate, kako pomembno je, da se vlaga v razvoj občin.
Nekaj vpliva ima tudi to. Ko sem bil župan, smo v težkih razmerah realizirali veliko projektov, več pomembnih pa je ostalo pripravljenih in so bili izvedeni v letih, ko nisem bil več župan.
Ves čas pa sem bil tudi kot poslanec aktiven. Še v času Šarčeve vlade sem predlagal novelo zakona o dohodnini, a ni bila sprejeta, pa zakon o poplačilu razlaščencev, ki jih je razlastila vlada Alenke Bratušek, ta zakon še čaka na obravnavo, zakon o ustavnem sodišču pa je bil sprejet. Uspelo mi je s predlogom za medgeneracijski center v Loškem Potoku in upam da tudi z dokončanjem doma starejših v Osilnici.
Mnogi pa so najbrž pozabili, da sem tudi v prejšnjih mandatih predlagal več zakonov, npr. zakon o toplem obroku dijakov, bil je sprejet, prav tako je bil sprejet zakon o subvenciji prevozov vajencev, dijakov in študentov. Moja je tudi rešitev, da država sofinancira šolske prevoze občinam v območju nevarnih zveri.
Ne nazadnje, obnova kočevske proge se je začela prav na mojo zahtevo leta 2006, pa tudi nekateri obnovljeni odseki cest na našem območju so trud mene ter tedanjih in sedanjih županov.
Za kaj si boste pri regionalnem razvoju, razvoju območja, s katerega prihajate, prizadevali v prihodnje?
Prihajam s podeželja. To je praviloma bolj zapostavljeno kot mesta. Sploh področja ob južni meji so redko poseljena, obremenjena s slabo zgodovinsko dediščino. Če hočemo, da bodo preživela, da bodo ostala poseljena s stalnimi varuhi meje, mora država tu investirati. Najlažje v socialne programe, ki prinašajo delovna mesta in tudi upanje, da bodo tudi mlade družine tu ostale. Problem pa je tudi infrastruktura, od cest, vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, optike do zdravstvene in druge oskrbe. Zato moramo prav za podeželska območja še posebno poskrbeti.
Občine imajo precej idej in tudi že projektov z gradbenimi dovoljenji, pri nekaterih sem že v tej fazi sodeloval in potrudil se bom, da bo čim več realiziranih.
Vrniva se spet na državno raven. Kako komentirate dejstvo, da na tranzicijski levici botri iz ozadja kot novega »mesijo«, kot »novi obraz« podpirajo Roberta Goloba in da je njegovo Gibanje Svoboda skupaj s SDS na vrhu javnomnenjskih anket?
Imajo medijski monopol, zato si lahko privoščijo, da ob svojem trdem levičarskem jedru, ki ga predstavljata SD in Levica, lahko manipulirajo in z različnimi osebami in jih prodajajo kot zvezdnike in rešitelje med sredinskimi in neopredeljenimi volivci. Vedno do sedaj se je pokazalo, da gre vsakokrat, ko jim s takim »mesijo« uspe, s slabega na slabše. Tudi tokrat ne bo nič drugače.
Taki so tudi najbolj vodljivi, saj se zavedajo moči političnega ozadja, ki jih je z medijskimi manipulacijami povzdignilo in postavilo kot pomembne na politični parket. Z eno samo potezo jih lahko zrušijo in odpišejo, zato ti »mesije« izvajajo politiko po naročilu tistih, ki stojijo za njihovo izvolitvijo, paradržave torej.
Koncept botrov je podoben, kot ga vidimo v Rusiji ali Venezueli, ko je na eni strani bogato tajkunsko plemstvo, ki si lahko privošči najdražje dobrine sveta, na drugi pa množice revnih, ki se vsakodnevno borijo za preživetje.
Za konec. Zakaj si po vašem mnenju kandidatke in kandidati SDS zaslužite podporo na prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo v nedeljo, 24. aprila 2022?
Imamo zastavljen prepoznaven koncept dela, ki smo ga v okviru razmer izvajali že v času naših prejšnjih vlad, še bolj pa smo ga okrepili v zadnjih dveh letih. V središče smo postavili družino in njeno blaginjo, ki mora temeljiti na delu, ranljivim posameznikom in skupinam pa zagotavljamo ustrezno pomoč. Za to pa so potrebne dobre gospodarske okoliščine, zdravo bivalno okolje in razvijanje tistih aktivnosti, ki pomagajo k razvoju gospodarstva in skupnosti. Veliko pozornosti namenjamo varnosti, saj prav varnost vpliva na vse.
Vir: Intervju
