V Londonu je danes potekalo neformalno srečanje več evropskih voditeljev, razpravljali so o evropski obrambi in Ukrajini. Slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba tudi tokrat ni dobila vabila. Z razliko od takrat, ko je bil na srečanju tudi Janez Janša.
Janez Janša je zapisal, da se je ekipa iz časov “Zlate dobe ponovno zbrala v iskanju rešitev za sedanjo krizno situacijo“.
Neformalno zasedanje voditeljev je v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer. Vrha so se poleg Starmerja, Volodomirja Zelenskega in Ursule von der Leynove udeležili še Srečanja so se udeležili tudi voditelji več kot desetih evropskih držav, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanska premierka Giorgia Meloni, pa tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa ter generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte ter kanadski premier Justin Trudeau. Prisotni so bili še voditelji ali visoki predstavniki Danske, Nizozemske, Norveške, Poljske, Španije, Finske, Švedske, Češke, Turčije in Romunije.
V zapisu je Janez Janša razkril ključne ukrepe, ki jih po njegovem mnenju mora sprejeti EU, če želi preprečiti še globljo krizo.
Svet je žal tak, kot je – in ne tak, kot bi si ga želeli. Naša ravnanja morajo temeljiti na realni sliki.
Ekipa iz časov “Zlate dobe”, ko je kljub razlikam in širitvi v EU prevladovala zdrava pamet. Zbrani ponovno v iskanju rešitev za sedanjo krizno situacijo. Nekdanji predsednik #EU_Commission in PV Portugalske #JMDBarroso, predsednik #EUparliament HG Poetering, predsednik #EUCouncil 2008 in PV Slovenije #JJansaSDS, PV Italije #SenatoreMonti, PV Slovaške in predsednik #WMC #MDzurinda, PV Nizozemske #jpbalkenende, PV Polske JK BIelecki, PV Estonije Juhan Parts, PV Malte Lawrence Gonzi, PV Švedske Carl Bild ter številni strokovnjaki iz različnih področij. #EuropeanRoundtable #MartensCentre
Evropa mora po mojem mnenju končno slišati budnico in storiti oboje:
1. Hitro in bistveno okrepiti obrambno moč držav članic ter učinkovito povezati kapacitete raziskav, razvoja in proizvodnje modernega orožja, zmogljivosti kibernetske varnosti in obrambe ter civilne zaščite;
2. Urediti čez atlantske odnose z ZDA, kajti vojna v Evropi (Ukrajini) ni edino strateško varnostno tveganje, poleg tega vojaške moči Evrope zaradi dolgoletnega zanemarjanja in zanašanja na ZDA ni mogoče povečati čez noč. Če to ne bi bilo mogoče, je potreba po hitri realizaciji ukrepov pod 1. eksistenčna.
Zaradi povečanih obrambnih izdatkov ni potrebe po bistvenem krčenju sredstev za obstoječi način življenja v EU. Večino potrebnega denarja je mogoče zbrati z
1. bolj učinkovito ter usklajeno porabo obrambnih proračunov, 2. prenehanjem subvencioniranja posameznih nerazumnih ukrepov “zelenega prehoda”,
3. ukinitvijo fondov za plačevanje woke projektov doma in po svetu,
4. zavarovanjem zunanjih meja EU, ustavitvijo ilegalnih migracij in posledično zmanjšanjem sredstev za ta namen,
5. zmanjšanjem t.i. razvojne pomoči za nerazvite države, kajti varnost in blaginja naših ljudi je prioriteta,
6. preusmeritvijo neporabljenih milijard € iz EU skladov.
Cadenabbia, 1-2.3.2024
A. L.
