Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), je v intervjuju za hrvaški časopis Jutarnji list komentiral aktualni politični situaciji – od migracij, situacije v EU, vojne v Ukrajini do izraelsko-palestinskega konflikta, volitev v ZDA in politične situacije v Sloveniji.
Legalno oboroževanje državljanov
Janša je razkril, da je lastnik orožja, ki ga je pridobil legalno. Poudaril je, da poziv k zakonitemu oboroževanju ni posledica le varnostnih grožnj, ki jih predstavljajo nezakoniti migranti, ampak tudi splošne situacije v državi, pri čemer je izpostavil, da je danes Slovenija v slabšem vojaškem položaju kot pred 30 leti.
Migracije in varnostna situacija
Janša je poudaril, da grožnja ilegalnih migracij ni pretirana in izpostavil dejstvo, da so množične nezakonite migracije radikalno spremenile zahodni način življenja in okrepile militantne, protiteroristične jedre v evropskih metropolah. Poudaril je potrebo po resnem razlikovanju med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter podprl krepitev meja EU in spoštovanje schengenskega sistema.
Kot ključno je izpostavil potrebo po razlikovanju med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Poudaril je tudi pomembnost spoštovanja zunanjih meja EU in pozval je k pomoči tistim, katerih življenje je resnično ogroženo. Dejal je tudi, da je problem pomanjkanja delovne sile potrebno reševati z legalnimi migracijami.
Janša je poudaril, da meja med BiH in Hrvaško ni samo hrvaška meja, temveč je odgovornost za varovanje te meje na vseh državah članicah schengenskega območja. Izrazil je zaskrbljenost zaradi velikega števila nezakonitih prehodov meje v Slovenijo, zlasti iz Hrvaške, ter izpostavil potrebo po močnejšem nadzoru meja.
Spregovoril je tudi potrebi po vojaški prisotnosti na slovenskih in svojem zadnjem mandatu kot predsednik vlade, pri čemer je poudaril prizadevanja za izboljšanje varnosti meja, ob soočanju s izzivi opozicije. V času Janševega mandata so bili ilegalni prehodi meje bistveno nižji, kar ni presenetljivo glede na stališče predsednika vlade Goloba o nezakonitih migracijah, ki spominja na pristop Angele Merkel leta 2015. Izrazil je zaskrbljenost glede trenutne situacije, pri čemer je omenil znaten porast kriminala v Ljubljani vključno s posilstvi, ki jih storijo tujci, zlasti tisti iz Maroka. Kritiziral je pomanjkanje transparentnosti s strani Policije glede teh primerov.
Vojna v Ukrajini in Izraelsko-palestinski konflikt
Predsednik SDS je izrazil obžalovanje zaradi prepočasnega in nezadostnega odziva Zahoda in napovedal dolgotrajen konflikt v katerem bo umrlo še veliko število vojakov, brez da bi katerakoli stran dosegla pomemben napredek na fronti. Največji poraženci vojne bodo Ukrajinci, vendar bomo posledice vojne čutili tudi na Zahodu. Poudaril je tudi, da bo Bližnji vzhod pomemben za EU zaradi energetskih virov in zamujeno priložnost leta 2008, da bi se Ukrajina pridružila zvezi NATO. Dotaknil se je tudi Severnega toka in problema energetske odvisnosti. Dejal je tudi, da je Hrvaška na Generalni skupščini ZN, v nasprotju s Slovenijo, glasovala pravilno, ko ni podprla Jordanske resolucije.
Zahodni Balkan
Govoreč o širitvi EU na Zahodni Balkan, je Janša izrazil skepticizem glede volje EU za širitev, poudaril je notranje konflikte znotraj EU. Izpostavil pa je pomembnost članstva za države Balkana, vendar je vprašal o realnosti njihovega polnopravnega članstva, predvsem BiH, saj bi za to bilo potrebno soglasje vseh članic EU.
Politična situacija v Sloveniji
Na vprašanje o možnem četrtem mandatu, je Janša odgovoril, da SDS ima koalicijski potencial in da je trenutno SDS na 35 odstotkih po anketah. Poudaril je pripravljenost SDS za sodelovanje. Zavrnil je tudi namigovanja o pomanjkanju vodstva v stranki in poudaril, da predsednika stranke izbirajo člani na kongresu. Kritiziral je vlado Roberta Goloba na področju gospodarske politike, navedel slabe kazalnike inflacije (7,1 odstotka) in slab gospodarski razvoj. Izrazil je zaskrbljenost glede novih birokratskih ovir in hiranja gospodarstva.
ZDA
Po mnenju Janše, kljub kritikam Trumpa med njegovim štiriletnim mandatom ni prišlo do vojn, ter verjame, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi Trump ostal predsednik ZDA. Priznava tudi zasluge za stabilizacijo odnosov na Bližnjem vzhodu, še posebej približevanje Savdske Arabije in Izraela. Izpostavlja, da je Trumpova administracija prispevala k varnejšemu svetu, a hkrati opozarja, da je težko napovedati, kaj se bo zgodilo glede svetovne varnosti v primeru Trumpove zmage na volitvah, še posebej ob aktualnih konfliktih.
M. D.
