V tem tednu je prišlo do primopredaje med prejšnjo in novo vlado. Poročilo o delu vlade v zadnjih dveh letih je Janez Janša predal novemu predsedniku Robertu Golobu. Poročilo je izredno obsežno, ima neverjetnih 383 strani.
Zelo poveden pa je Janšev nagovor, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti. Janez Janša je uvodoma v poročilu zapisal:
Zaključuje se mandat, ki je trajal le dobri dve leti, vendar je bil po svoji zahtevnosti in odgovornosti gotovo eden težjih. Epidemija koronavirusa je odprla številna vprašanja in dileme, ki smo jih kot skupnost (pre) dolgo odlagali in potiskali na stran. Z največjimi izzivi smo bili namreč soočeni ravno na področjih, ki so bila več let kadrovsko, finančno in razvojno najbolj podhranjena. Epidemija je pokazala na razlike v tem, kako vidimo našo skupno prihodnost, kaj je pomembno in kaj lahko počaka.
V boju z neznanim in nevarnim virusom smo enako kot vlade povsod po svetu sprejemali ukrepe, ki so bili najprej usmerjeni v ohranjanje zdravja in reševanje življenj. Drugi največji izziv je bil uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje države. S sprejetjem desetih protikoronskih zakonov za odpravljanje in blažitev posledic epidemije nam je uspelo ohraniti zdrave potenciale gospodarstva, prek 300 tisoč delovnih mest in vse vitalne elemente socialne države. V zakonodajnih paketih smo predvideli za več kot 6 milijard evrov pomoči. Do danes je bilo izplačanih več kot 4,5 milijarde evrov za nemoteno poslovanje in okrevanje podjetij v vseh panogah. Posebno pozornost smo namenili socialno najšibkejšim, starejšim in družinam z več otroki. Pozabili nismo na nikogar.
Čeprav je naš mandat izjemno zaznamovala epidemija, je to tudi mandat, v katerem je Slovenija v drugi polovici leta 2021 po trinajstih letih drugič uspešno predsedovala Svetu EU. V istem letu smo praznovali 30 let samostojnosti in pospešeno lovili zaostanek za državami, ki smo se jim pred tremi desetletji pridružili kot samostojen subjekt, leta 2004 pa tudi kot enakopravna članica Evropske unije.
Slovenija je po podatkih OECD na lestvici uspešnosti posameznih držav v spopadu s pandemijo uvrščena na drugo mesto, takoj za Dansko. V zadnjem četrtletju lanskega leta je imela Slovenija najvišjo gospodarsko rast med vsemi državami OECD. Imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije in rekordno število delovno aktivnih oseb. V dveh letih našega mandata se je zvišala minimalna plača in povečala povprečna mesečna bruto plača. Znižali smo davčne obremenitve državljanov in podjetij, poenostavili davčni sistem in odpravili številne birokratske ovire. Prisluhnili smo težavam podjetnikov in sprejeli številne ukrepe za podjetništvu prijaznejše okolje. Ob rekordni gospodarski rasti smo vse naštete ukrepe še nadgradili z zakonom o dohodnini, ki bo prispeval k povišanju neto plač delavcev v prihodnjih letih. Tak ukrep bo omogočil, da bodo gospodarsko rast občutili vsi delavci, ne da bi s tem davčno obremenjevali gospodarstvo.
Slovenija je v tem mandatu postala družini prijaznejša. Za mlade družine je zagotovo pomemben brezplačen vrtec za drugega otroka in vse naslednje. Vrtec je tako postal brezplačen za 21 tisoč otrok. Odobrenih je bilo 126 investicij v šole in vrtce.
Starejšim in upokojencem smo popravili številne krivice. Dvignili smo najnižje in invalidske pokojnine, upokojenci so bili deležni večkratne redne in izredne uskladitve pokojnin. V celoti so se pokojnine od leta 2020 z vsemi uskladitvami dvignile za 17,2 %. Sistemsko smo uredili dolgotrajno oskrbo. Ko se je določal proračunski razrez, smo zgodovinsko rekordna sredstva namenili tudi izgradnji infrastrukture za oskrbo starejših. Odprtih je 108 investicij po vsej Sloveniji, povečujemo kapacitete obstoječih domov, podelili smo nekaj koncesij in število postelj za starejše povečali na več kot dva tisoč.
Vlada je v dveh letih obiskala vse slovenske regije. Izvedli smo več kot 500 obiskov podjetij in zavodov, se srečali z več kot 1.500 udeleženci na javnih tribunah, odprli številne pereče teme in rešili težave, ki so se nabrale v preteklih letih. Ne glede na to, da nas je zdravstvena kriza prignala do roba zmogljivosti, smo z ukrepi, ki smo jih sprejeli, Slovenijo pospremili na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini. Po doseženem zgodovinskem dogovoru voditeljev držav članic Evropske unije iz julija 2020 si lahko Slovenija v prihodnjih letih obeta 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike. Dodatno bo lahko koristila tudi do 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Prvič v zgodovini ima Slovenija na voljo toliko denarja. S sredstvi državnega proračuna in različnih evropskih skladov je v Sloveniji že sofinanciranih več kot 2.400 projektov in programov. V kratkem bo v vsakem kraju videti sadove našega skupnega dela, v mnogih pa so ti že vidni. Proračun za naslednji dve leti namenja sredstva za obnove in gradnje šol, vrtcev, bolnišnic, stanovanj, domov za starejše, cest in športnih objektov, za izgradnjo in obnovo vodovodov, za poplavno varnost in mnoge druge namene v višini investicij, ki jih v samostojni Sloveniji še ni bilo.
Zadnje mesece našega mandata je žal zaznamovala vojna v naši neposredni bližini. Posledice ruske agresije na samostojno in suvereno državo Ukrajino ne občuti samo Slovenija, temveč tudi vse druge države v Evropi in po svetu. Vlada je sprejela prve nujne ukrepe za ublažitev posledic za slovenske državljane, hkrati pa smo naredili vse za pomoč Ukrajini – da se branijo in rešujejo življenja ljudi ter njihova pravica do izbire, da se vojna ne razširi tudi k nam in da mednarodnega prava ne nadomesti sila močnejšega.
Slovenijo novi vladi predajamo v zelo dobri kondiciji. Evropska komisija nam napoveduje šesto najvišjo gospodarsko rast v EU. V prvem četrtletju 2022 je gospodarska rast rekordnih 9,8 %. Slovenija je tudi med državami, ki so v lanskem letu najbolj zmanjšale delež dolga v bruto domačem proizvodu. Pri vseh štirih bonitetnih agencijah imamo oceno A, z opisom stabilno. Smo med desetimi najvarnejšimi državami na svetu, smo sedmi najbolj zeleni in deveti najbolj trajnostni na svetu. Na področju vključevanja digitalnih tehnologij v podjetjih je Slovenija s petnajstega mesta v zadnjem letu napredovala na osmo mesto v Evropski uniji.
Naštel sem le nekaj dosežkov, na katere smo lahko upravičeno ponosni vsi. Zanje so poleg podjetnih in marljivih Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov ter številnih uspešnih podjetij zaslužni številni posamezniki, ki so v okviru vlade in celotne izvršilne oblasti vodili različne projekte in programe, ki smo jih skupaj uresničili. Hvala vsem in vsakomur posebej. Hvala še enkrat tudi članicam in članom vlade. Ponosen sem, da sem lahko vodil ekipo usposobljenih in Sloveniji predanih ljudi, ki je svoje delo opravila odlično. Ponovno se je potrdilo, da je rezultat dela vlade, ki dela za ljudi, večja blaginja in varnost za vse. Hvala tudi posameznikom, ki so nam svetovali ter pomagali v strateških svetih in svetovalnih skupinah. Bili so velika dodana vrednost znanja in patriotizma. Delali so ZA Slovenijo.
Različni dosežki in premiki, ki smo jih dosegli v vsega dveh letih, so zbrani na naslednjih straneh. V težkih okoliščinah, primerljivih le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini Slovenije, lahko rečemo, da smo opravili veliko delo. Ustvarili smo dobro podlago za napredek in še hitrejši razvoj. Prihodnji vladi želimo uspešen mandat. Slovenija si to zasluži.
Po težkih dobrih dveh letih se je mandat vlade in državnega zbora končal z rednimi volitvami. Prvič po letu 2008 smo spet imeli redne volitve v Državni zbor RS in volivci so odločili, da bo naslednji mandat začela drugačna vlada.
Srečeval sem razočarane kolege in kolegice, ki so zadnji dve leti garali noč in dan ter niso mogli razumeti, da velik del volivcev tega dela in očitnih rezultatov ni prepoznal. Vsakega sem vprašal, ali se spomni katerega koli dosežka vlade, ki bi ga t. i. osrednji mediji javnosti predstavili nepristransko ali ga celo pohvalili. Nihče se ni spomnil niti enega samega primera. Za tiste, ki tega nismo doživeli prvič, to ni bilo preveliko presenečenje, za vse, ki poznajo zgodovino demokracije, še toliko manj. Volitve velikokrat ali celo praviloma niso zahvalni dan. Že antična zgodovina nam postreže s primeri, ki to nazorno prikazujejo. Možnosti manipulacij in monopolov nad javnim mnenjem pa je v času množičnih medijev in interneta še bistveno več.
Rimski vojskovodja in senator Publij Kornelij Scipion Afričan, nesporni zmagovalec nad Hanibalom in Kartagino, ob svoji smrti ni dovolil, da bi ga pokopali v Rimu, saj je rimski senat potem, ko je nevarnost minila, zoper njega izglasoval več inkvizicij pod različnimi obtožbami, ker je v senatu dobila večino njemu nasprotna frakcija. Nekateri viri trdijo, da je celo ukazal, naj na njegov prazen grob napišejo »Nehvaležna rimska zemlja si ne zasluži mojih kosti«, njegov pepel pa naj raztresejo nad morjem.
Themistokles, starogrški politik in general, velja za rešitelja Grkov v času perzijske invazije. Spada v prvo generacijo atenskih politikov brez aristokratskega porekla. Bil je eden od strategov grške zmage v bitki pri Maratonu leta 490 pr. Kr. ter avtor zamisli o izgradnji flote prek 200 trirem, s katerimi so Grki deset let pozneje pod njegovim poveljstvom z dvema zmagama v pomorskih bitkah pri Artemiziju in Salamini zaustavili drugo perzijsko invazijo. Ker niso imeli dovolj usposobljenih in motiviranih veslačev, je Temistokles tistim atenskim sužnjem, ki so se javili za to skrajno nevarno dolžnost, obljubil tako svobodo kot plačilo – če seveda zmagajo. Grki so dejansko, predvsem zaradi strateške prevare, premagali trikrat močnejšo perzijsko mornarico. Temistokles je besedo držal, kar pa je dvojno stalo premožno atensko aristokracijo. Bili so ob sužnje in še plačati so jim morali. Ko so Atenci leto pozneje s pomočjo Špartancev v bitki pri Platajah dokončno premagali Perzijce in je nevarnost minila, bitke pa so tonile v pozabo, so začele nekatere vplivne atenske aristokratske družine zbirati glasove za izgon Temistoklesa. Obtoževali so ga različnih prekrškov, vendar dolgo niso imeli zadostne večine. Leta 471 pr. Kr (po nekaterih virih že 472) pa so vendarle zbrali (nakupili) zadostno pičlo večino in izglasovali njegov izgon iz Aten. Viri trdijo, da je bilo ob razglasitvi rezultatov glasovanja največ presenečenja med tistimi, ki so glasovali za izgon, saj niso verjeli, da bo toliko podkupljenih. Nekateri so se mu celo javno opravičevali. Temistokles je skupaj z družino mirno odšel v izgnanstvo v Malo Azijo in tam postal celo guverner province Magnezija. Ko je odhajal skozi mestna vrata Aten, so mu iz množice klicali, kako se počuti. Odgovarjal je, da se počuti prost. Brez obveznosti do Aten.
Srečno, Slovenija. Janez Janša, predsednik Vlade RS v mandatu 2020 – 2022
Vir: Poročilo o delu Vlade RS v obdobju 2020 – 2022
