Preiskovalna komisija DZ o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991 je v četrtek zaslišala tri priče (Nevenko Ivanušec, Roberta Polanca in Emilijo Bajc), včeraj pa je nadaljevala delo z zaslišanjem četrte, Graciela Fatorič.
V nadaljevanju objavljamo krajše povzetke pričevanj staršev, ki so ostali brez otrok.
Priča Nevenka Ivanušec je v četrtek razkrila, da je v dokumentaciji o rojstvu in smrti njenega sina veliko napak. Povedala je, da se je sin Mate rodil 11. maja 1979. Iz porodnišnice je odšla sama, saj je bil novorojenček v inkubatorju. Ko je šel dečka tri dni po rojstvu pogledat soprog, so mu v porodnišnici zatrdili, da je z otrokom vse v redu. Že naslednji dan pa so mu povedali, da ne diha več. Obdukcija je bila narejena 16. maja 1979. Kot je zatrdila, ni dobila niti odpustnega pisma iz porodnišnice niti dokumentov o sinovem rojstvu, smrti in obdukciji.
Dokumente je začela iskati leta 2018 in prišla do rojstnega in mrliškega lista, ki pa nista imela otrokove matične številke. Tudi v dokumentih, ki jih je dobila po tem, ko se je povezala z društvom Izgubljeni otroci Slovenije, je opazila številne nepravilnosti. Predsednica komisije Alenka Jeraj iz SDS ji je pritrdila. Komisija je pridobila otrokov rojstni list, na katerem je otrokovo ime Marta prečrtano in popravljeno na Mate, je povedala.
Tako kot Nevenka Ivanušec je tudi Robert Polanc omenil več razlogov, zaradi katerih se mu poraja sum o smrti njegove hčerke Katje, rojene aprila 1978. Ko jo je prišel pogledat v ljubljansko porodnišnico, so ga napotili v prostor z inkubatorji in mu povedali za številko inkubatorja, v katerem naj bi bila. Vendar je takoj videl, da to ni njegova hčerka.
Prav tako se mu je zdelo sumljivo, da je zdravnik za dlje časa odšel iz pisarne, ko jima je z ženo pojasnjeval vzrok dekličine smrti. Žena je medtem pogledala v spis, v katerem je bilo navedeno, da se je otrok rodil s carskim rezom, da se je napil plodovnice in da je umrl v inkubatorju. Priča pa še vedno meni, da je zdravnik zapustil prostor prav z namenom, da bi z ženo prebrala te podatke. “Vse to se je delalo po protokolu,” je prepričan.
Spominjal se je tudi telefonskega klica neke ženske, morda iz socialne službe. Svetovala je, naj se z ženo osredotočita na prihodnost, dekličino trupelce pa naj darujeta za znanstvene namene. Nasvetu sta potem tudi sledila. “Mi smo takrat verjeli v sistem,” je dejal.
Emilija Bajc pa je pred rokom za porod oktobra 1973 hodila v bolnišnico v Slovenj Gradec na vaje za porod pod hipnozo. A jo je zdravnik nepričakovano poklical teden dni pred rokom in želel, da rodi že naslednji dan. Prepričana je, da se je tako odločil z razlogom. S carskim rezom je potem rodila dečka. Šele doma je od tašče izvedela, da je rodila dvojčka, a da je deklica umrla v porodnišnici.
Dokumentacijo o rojstvu dvojčkov, o dekličini smrti in obdukciji trupla je začela zbirati leta 2017. Vendar ji je neznana oseba določene dokumente iz mape odnesla iz stanovanja v Velenju, kjer je živela. Ne ve, kdo bi to lahko bil, saj je imel ključe od stanovanja poleg nje le še njen drugi mož. Šele s pomočjo predstavnikov društva Izgubljeni otroci Slovenije je dokumentacijo lahko obnovila.
Priča Graciela Fatorič pa je povedala, da deček, ki ga je rodila septembra 1984 in ki naj bi po navedbah porodnišnice umrl po porodu, živi. Tako mnenje ima glede na analizo DNK.
V porodnišnici v Kopru je rodila v osmem mesecu nosečnosti. V porodnišnici so sicer zapisali, da je rodila 30. septembra 1984. A sama je trdno prepričana, da je pravi datum poroda dan prej. Kot je povedala, je imela neznosne bolečine, tako da je dobila zelo močna zdravila in se je le slabo zavedala okolja okoli sebe. V porodnišnici so bili zato v stiku z njenim možem in mu povedali, da otrok ni preživel. Dečkove ostanke sta z možem pokopala na koprskem pokopališču.
Po tem, ko je leta 2019 zasledila članek o tem, da je sin, ki naj bi umrl ob porodu, poiskal svojo mamo, pa je začela razmišljati o ekshumaciji dečkovih ostankov in analizi DNK. “Ta pa ni pokazala, da bi to bitje sodilo k meni,” je opozorila.
Poleg tega je s pomočjo društva Izgubljeni otroci Slovenije na policijo dala prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Vendar policija suma ni potrdila in je preiskavo zaključila.
Če se soočate s podobno travmo ali poznate koga, ki ima podobne pomisleke, se obrnite na društvo Izgubljeni otroci Slovenije. Društvo deluje v Novem mestu – Izgubljeni Otroci
M. D.
