Družba Iskra, ki je v lasti družine Šešok, se širi na Balkanu. Niso edini, ki odhajajo iz Slovenije, razlog za to je nemogoča birokracija in visoki davki, ki so v času vlade Roberta Goloba dobesedno eksplodirali.
V začetku tedna so mediji na območju Republike Srbije objavili prispevek, iz katerega je razvidno, da je Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, obiskal Iskrino tovarno v Laktaših. Spremljal ga je Dušan Šešok, solastnik Iskre in njen generalni direktor, ki je povedal:
“Mi gremo s proizvodnjo v Republiko Srbsko. Ne bomo se ustavili, saj smo tukaj dobrodošli.”
V Laktaših, Republiki Srbski, Iskra Tela L trenutno zaposluje 200 delavcev, v kratkem naj bi število zaposlenih povečali na 500. Nova poslovna stavba v izmeri 12.420 kvadratnih metrov je bila sicer zaključena že februarja lani. Podjetje se trenutno ukvarja s proizvodnjo industrijske elektronike, televizijskih anten, kondenzatorjev ter z brizganjem termoplastov in termosetov, poroča Srna, tiskovna agencija Republike Srbske.
Milorad Dodik je svoj torkov obisk izkoristil za promocijo delovanja lokalnih institucij. Dušan Šešok je ob tem dejal: “Prepričali smo se, da institucije Republike Srbske delujejo. Delujejo dobro, ne glede na to, kaj si kdo misli. V to sem se prepričal.” Hkrati je Šešok napovedal še eno investicijo, tokrat v mestu Novi Topoli, največjem naselju v občini Gradiška v Republiki Srbski.
Iskra seli proizvodnjo iz Slovenije v Srbijo. Vlada dela dobro! pic.twitter.com/SMJ05lV5tS
— Ana T.K. (@AnaTonKo) April 22, 2025
Iskra je sicer v zadnjem obdobju izvedla več investicij na Balkanu: kupili so hrvaškega proizvajalca električnih kablov Elka, Leta 2023 so na na Hrvaškem prevzeli ladjedelnico Šibenik, ki zdaj deluje kot ladjedelnica Iskra. V začetku leta 2024 so pridobili večinski delež v hrvaškem elektrotehničnem podjetju ELMAP. Letos načrtujejo še izgradnjo novega logističnega centra v bližini Beograda, poročajo tamkajšnji mediji.
Birokracija in visoki davki preganjajo podjetja v tujino
Na Balkanu pa ne investira zgolj Iskra. Iz Slovenije na Hrvaško, na primer, bežijo tudi avtoprevozniška podjetja, kjer obstajajo nižji stroški poslovanja, v Sloveniji pa jim škodujejo tudi usmeritve, povezane z zelenim prehodom. Nadalje je veliko korporacij sedeže svojih uprav že preneslo na Hrvaško.
Podjetniki pa opozarjajo: “Stroški dela so pri nas veliko višji kot denimo v Avstriji ali na Hrvaškem, zato nekateri tukaj že zapirajo podjetja in jih odpirajo čez mejo.”
M. D.
