Občina Črnomelj se lahko pohvali z edinstvenim primerkom iz živalskega sveta, to je črnim močerilom ali človeško ribico, ki je edinstvena podvrsta človeške ribice na svetu. A zdi se, da v občini tega ne znajo izkoristiti. Kraj, kjer so našli črni proteus, je komajda označen in ga turist le stežka najde, spletna stran www.belakrajina.si, kjer naj bi bila predstavljena celovita turistična ponudba občine, pa omenjeno znamenitost omeni zgolj v nekaj stavkih.
Črno človeško ribico, ki je podvrst človeške ribice, so leta 1986, približno 300 let za njeno belo podvrsto, odkrili v izviru Dobličice, kar je bila takrat vsaj za tiste, ki jih zanima živalski svet, svetovna senzacija, pozneje pa so ga odkrili še v izviru Jelševniščice v Jelševniku. Izvir v Jelševniku je hkrati tudi edino mesto, kjer lahko črnega močerila proučujemo v naravnem okolju.
Več kot 30 let od odkritja črnega močerila kraj, kjer so ga odkrili in kjer se nahaja, še vedno označuje zgolj skromna informativna tabla.
Do kraja ni mogoče najti nobenih smerokazov, da o javnih objektih, kjer bi imeli organizirana predavanja in predstavitve, kaj šele primerek črnega močerila, niti ne govorimo. Še spletna stran Turističnega informativnega centra, ki je v okviru Razvojno informacijskega centra Bela krajina, zadolžen za promocijo turizma v Črnomlju, na svoji spletni strani o črnem močerilu ne ponudi kaj več kot nekaj osnovnih vrstic. Tako se lahko trenutno turisti s črnim močerilom seznanijo le v zasebni Zupančičevi hiši ob izviru v Jelševniku, kjer si lahko ogledajo tudi film o človeški ribici. Da so v teh krajih odkrili črnega močerila, opozarja tudi šele čisto pred kratkim postavljena skulptura človeške ribice na enem od bližnjih križišč.
Objekt za predstavitev črnega močerila terminsko in finančno visi v zraku
Na Občini Črnomelj pravijo, da črnega močerila ne vidijo zgolj kot turistično znamenitost, ampak predvsem kot ogroženo živalsko vrsto. Izvir Jelševnik je po njihovih navedbah edino mesto, kjer ga je mogoče znanstveno in raziskovalno proučevati v naravnem okolju, zato ima izvir predvsem znanstveno raziskovalni pomen. Temu seveda ni mogoče oporekati, dejstvo pa je tudi, da močerila (belega) proučujejo tudi v Postojnski jami, pa ga zraven še vseeno tudi bogato tržijo.
Na vprašanje našega portala, ali je občina naredila dovolj za večjo prepoznavnost črnega močerila oziroma za to, da bi v občino na ta račun privabila tudi kaj turistov, v kabinetu županje Mojce Čemas Stjepanovič, ki se ji izteka že drugi mandat, odgovarjajo, da sodelujejo v več projektih. Kot pravijo, je bila v okviru projekta Viri življenja, ki so ga izvajali v okviru Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013, v letu 2012 izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo objekta za predstavitev močerila in podzemeljskega sveta pri izviru Jelševnik, narejene pa so bile tudi posamezne publikacije.
A takšen objekt terminsko in finančno visi v zraku. Na občini namreč na vprašanje, kdaj bi bil lahko izgrajen objekt, odgovarjajo, da je to odvisno predvsem od možnosti pridobitve sofinancerskih sredstev, pri čemer možnost sofinanciranja vidijo le v okviru evropskih sredstev. “Ta pa trenutno zaradi drugih prioritet za tovrstne namene niso predvidena,” pravijo in dodajajo, da tudi zato o terminu izgradnje objekta ne morejo govoriti.
Sicer so, kot pravijo, sodelovali še pri nekaterih drugih projektih. V letih 2014 in 2015 je občina kot partner sodelovala pri projektu S človeško ribico si delimo odvisnost od podtalnice, ki je bil podprt z evropskimi sredstvi, pri čemer je bil s pomočjo občine izdelan film, ki opozarja na življenjski prostor človeške ribice. V letošnjem letu je občina sodelovala pri pripravi projekta Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli krajini, ki je fazi potrditve sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Občina je tudi partnerica projekta LIFE W-Partner – Water partnerships for improvement of water resources governance, katerega vodilni partner je sicer Občina Kočevje, naštevajo in dodajajo, da je izvedba projekta odvisna od skupne prijave na razpis LIFE – prednostno področje Okoljsko upravljanje in informacije.
Med načrti za naprej na občini pravijo, da bodo v okviru projekta Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli krajini, katerega realizacija je predvidena za leti 2018/2019 v okviru projektnih aktivnostih partnerjev razvili novo turistično lokaliteto doživljajskega zelenega turizma. Na lokaciji naj bi bila urejena turistična infrastruktura, in sicer dostopna pot do izvira in opazovalnega šotora, kjer bo možno opazovati črno človeško ribico v naravi; na domačiji Zupančič pa naj bi bila urejena sodobna predstavitev. Izdelan bo program izvajanja naravoslovnih dni za učence osnovnih in srednjih šol in izvedeno izobraževanje javnosti. Načrtujejo tudi postavitev spletnih strani, izdelavo zloženk in člankov.
Dodajajo še, da je črnega močerila na izviru Jelševnik možno opazovati v naravi le občasno, saj je njegovo domovanje v podzemlju. “Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah predstavlja pri tem veliko omejitev, zato bo za primerno in sprejemljivo rešitev, kako črnega močerila približati za ogled širšemu krogu ljudi, potrebno še veliko usklajevanj z državnimi in drugimi strokovnimi institucijami,” so zapisali.
V opoziciji do aktivnosti občine kritični
V opoziciji so do zdajšnjih aktivnosti občine pri predstavitvi črnega močerila, predvsem pa do boljšega trženja te edinstvene živalske podvrste, pričakovano kritični. Kot pravi občinska svetnica iz vrst SDS Maja Kocjan, sama o izkoriščanju najdbe s strani občine ni seznanjena, tega pa niso obravnavali niti na občinskem svetu. Iz navedenega lahko tako, kot pravi, sklepa, da občina posebne strategije za promocijo črne človeške ribice nima. “Na splošno sem mnenja, da je na občinski ravni veliko premalo storjenega na področju promocije Bele krajine oziroma da se njenih potencialov ne izkorišča ustrezno. Občinski svetniki namreč s strategijo razvoja turizma na kateremkoli področju nismo ustrezno seznanjeni,” je zapisala. Je pa, kot dodaja, seznanjena z aktivnostmi nekaterih društev in posameznikov, ki uspešno vodijo projekt povezan z črnim močerilom.
Kakorkoli, upati je le, da v Občini Črnomelj ne bo preteklo še dodatnih 30 let, da bodo znali črnega močerila predstaviti in pri tem od njega tudi kaj iztržiti.
O tem, kako črnega močerila vključujejo v turistično ponudbo občine, smo povprašali tudi Turistični center Črnomelj, ki deluje v okviru javnega zavoda Razvojno informacijski center Bela krajina, katerega ustanoviteljica je Občina Črnomelj in katerega naloga je skrb za promocijo in pospeševanje turizma in podjetništva v Beli krajini. A odgovora kljub dodatnemu posredovanju nismo dobili, in to kljub temu, da občina Razvojno informacijskemu centru (RIC) Bela krajina letno namenja kar obilna sredstva. Lahko bi rekli, da gre za dokaj slabo promocijo črnomaljskega turizma, če v dveh tednih ne zmorejo odgovoriti niti na štiri kratka vprašanja.
M. K.
