Lahkotno izjavljanje laži, ki se ga gre še skoraj ves mandat premier Robert Golob, se je očitno preneslo tudi na njegove ministrice. Tako se je v nedavnem intervjuju za nemški Deutsche Welle debelo zlagala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
V intervjuju je novinar Richard Walker Fajonovo najprej soočil z dejstvom, da Slovenija po podatkih Nata trenutno za obrambo nameni le 1,3 odstotka, zato ga je zanimalo, če je Slovenija še vedno odločena, da bo spoštovala nove dogovore, ki jih je podpisala na vrhu Nata pretekli mesec. Fajonova je povedala, da bo Slovenija do konca leta za obrambo namenila 2 odstotka BDP, do 2030 pa 3 odstotke. “A v Sloveniji je to zelo naporna debata, tudi na vrhu Nata smo povedali, da se bomo potrudili in poskušali narediti najbolje, da bi nam cilj uspelo doseči. Pri nas so vprašanja predvsem usmerjena v to, kako porabiti ta denar in kako ne zarezati v socialno državo. A kot sem dejala, moramo narediti več in smo tudi pripravljeni narediti več,” je dejala.
Večkrat je ponovila, da se je vlada zavezala le z dokumentom, ki predvideva dvig na 3 odstotke, pri čemer pa se je gladko zlagala. V dokumentu, ki ga je podpisala tudi Slovenija, so se članice Nata zavezale, da bodo za obrambo do leta 2035 namenile 5 odstotkov BDP. Slednje so za naš portal potrdili tudi na tiskovnem predstavništvu Nata.
Intervju je bil sicer zanimiv tudi po tem, da je Fajonova stranko Levica, ki je del vlade, označila za skrajno levo stranko. Na vprašanje, kako to, da se je njena stranka SD odločila, da bo podprla referendum Levice glede izdatkov za obrambo, je namreč dejala, da gre za “notranjepolitično debato v vladajoči koaliciji”. “Nihče se ne sprašuje, če je prav, da smo članica Nata. Osebno se ne, niti se ne v naši stranki. A znotraj koalicije imamo eno stranko, ki je od vsega začetka proti kakršnikoli debati o Natu ali njenemu članstvu, gre za skrajno levo stranko. A zagotovo bomo to debato rešili,” je dejala.
A novinar je njeno izgovarjanje na notranje politično debato zavrgel in dejal, da “če ena izmed članic Nata niha med članstvom v Natu in med višanjem izdatkov za obrambo ter celo najavlja referendum o članstvu, potem to ne more biti notranjepolitična debata”.
Dodal je, da ima to lahko tudi velike posledice za vse države članice Nata. “Igrate se politične igrice z obrambno varnostjo Evrope in Nata!,” ji je dejal.
A. V.
