Epidemija je razkrila velikansko ignoranco do starejših v Sloveniji in do mnogih v čakalnih vrstah za zdravstveno oskrbo, ki se je nabiralo desetletja. Šele zdaj se k temu sistemsko pristopa z zakonom o dolgotrajni oskrbi in zakonom o investicijah v zdravstvu.
Tako je včeraj v državnem zboru povedal predsednik vlade Janez Janša.
“Dokler ni prišlo cepivo, ko smo v enem tednu pocepili večino oskrbovancev domov za starejše, so se tam smrti kopičile in bi se tudi naprej, če ne bi pravilno pristopili k precepljenosti. Vprašati se je treba, zakaj se od leta 2008 ni zgradil noben dom za starejše,” je dejal Janša.
Marca 2020 na zalogi maske, ki so zadoščale za 8 ur
Povedal je, da so marca 2020 imeli 3210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo za 8 ur. Vlada pod vodstvom Marjana Šarca je 27 dni, potem ko je Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep, da se nabavi zaščitna oprema in dala rok 31. december 2020. Takrat so vsi molčali o tem, nihče se ni oglasi, noben iz t. i. stroke, vsi so molčali.
Opozorila WHO na nepripravljenost Slovenije na epidemijo že junija 2017
“Junija 2017 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) preverjala pripravljenost Slovenije na epidemijo. Oceno 5 je naša država dobila edino pri zakonski podlagi za ukrepanje. WHO je ocenila, da je Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil v času epidemije najbolj kritiziran, ustrezen.
Že takrat je Slovenija dobila natančno napisano, kaj je treba storiti v primeru epidemije. Naredili niso nič. “Celo založili so poročilo Svetovne zdravstvene organizacije. Imamo stroko, ki je odgovorna in stroko, ki ni,” je dejal Janša.
NIJZ deloval kot v 19. stoletju – listke so si nosili med sabo
Na dan razglasitve epidemije, 13. marca 2020, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer je bilo zaposlenih več kot 500 ljudi, deloval tako kot v 19. stoletje. “Listke so si nosili med sabo. Nismo imeli na razpolago realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Še vedno postavljamo to omrežje,” je dejal Janša.
Med 500 zaposlenimi v NIJZ so bili marca 2020 epidemiologi v manjšini, ti so nato v času epidemije izgorevali. Kadrovski manko in slab informacijski sistem pa sta bila takrat ogromni težavi.
Že prvi dan se je vlada soočila z epidemijo
“Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soočili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za ostarele in civilne zaščite, ki je bila brez opreme.
Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil dr. Matej Lahovnik, je delovala prostovoljno”, je pojasnil Janša.
Zakaj turistični boni, moti nekatere v opoziciji?
“Turistične bone smo dali ljudem. Kajti, ko smo delali izračune glede turističnega sektorja smo videli, da če isto vsoto denarja, ki je šel za bone, damo neposredno turističnim podjetjem in bi krili fiksne stroške, bi rešili le del socialnih problemov,” je dejal premier.
Podjetja bi bila zaprta, dejavnosti pa ne bi bilo. Slovenski model reševanja storitvenih dejavnosti je povsod pozdravljen kot inovativen in dober. Številne evropske države so temu t. i. vavčerskemu pristopu sledile.
O javnih financah in priporočilih fiskalnega sveta
Slovenija je ocene na finančnih trgih ohranila, ponekod tudi krepko izboljšala. Prvič v zgodovini države smo tako izdali obveznice z negativno obrestno mero.
Priporočilo fiskalnega sveta je generalno pozitivno, predvsem, kar se tiče ukrepov vlade za ohranitev stabilnosti gospodarstva in javnofinančnega sistema. Stabilnost finančnega sistema neke države pa se ugotavlja na finančnih trgih.
O elektronski aplikaciji za sledenje okužbam in maskah
Lani po prvem valu smo vsi v Evropi veliko upanja polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje okužbam. Evropska stroka je bila prepričana, da se lahko, če uvedemo aplikacijo, ki bo opozorila na bližino okužene osebe, izognemo zapiranju, širjenju okužb, smrtim, ipd.
Pred drugim valom smo videli številke, ki so bile neizprosne. Uvedli smo obvezne maske, tudi v šolah. Opozicijske stranke, razen ene, so bile proti. Glavni tajnik SVIZ Slovenije (Branimir Štrukelj) je celo odvrgel masko, češ da ne more dihati.
Maske so odvrgli tudi nekateri poslanci v parlamentu, okužbe pa so rasle in drugega kot zapiranja, ni bilo mogoče narediti.
O zdravstvu in omejitvah gibanja
Mi smo drugi val obvladali tudi zaradi etičnega pogona tistih, ki so v tistem času pregorevali.
Kljub vsem težavam je Slovenija ena od držav, ki v drugem valu ni premeščala bolnikov v druge države. Nizozemska, ki je bila tako opevana, da ima najboljši zdravstveni sistem, je bolnike v drugem valu vozila v Nemčijo.
Druge države po Evropi so gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na občine pomembno omejil širjenje virusa.
Omejitev gibanja na občine je predlagala strokovna skupina. Ukrep smo sprejeli zato, ker ima Slovenija državni in občinski nivo, regijskega pa ne. Vsaka občina ima štab za civilno zaščito in določene strukture, ki so omogočile, da se ta ukrep sploh izvaja.
O stroki, zaprtju šol in drugih ukrepih
Kar se tiče stroke: poleg slovenske obstajajo tudi stroke v drugih evropskih državah. Obstaja Evropska komisija s komisariatom za zdravje in informacije smo dobivali od vseh. Slovenija je imela v primerjavi z evropskimi državami relativno najblažje ukrepe.
Ni res, da smo imeli najdlje zaprte šole, ni res, da smo imeli najbolj stroge omejitvene ukrepe in ni res, da je bila pri nas najbolj groba diktatura. Res pa je, da je večina evropskih držav prenesla pristojnost ukrepanja iz parlamenta na vlade.
Posledično so lahko vlade ukrepale čez noč, tako kot npr. v Italiji, Franciji, na Poljskem, Danskem. Tam o ukrepih niso razpravljali v parlamentu, temveč so odločitve sprejemale vlade.
Tako je včeraj na seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi postojnski poslanec Robert Pavšič iz vrst Šarčeve LMŠ in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Janševe vlade do marca letos, povedal predsednik slovenske vlade Janez Janša.
J. M.
