Vodstvo Državnega sveta RS je v sredo obiskalo Novo mesto. To je bil že njihov tretji regijski obisk, regijo so obiskali predsednik državnega sveta Marko Lotrič, državna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs in državni svetnik Bojan Kekec.
O Javnem inštitutu Rudolfovo
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je poudaril, da z veseljem ugotavlja, da je ob gospodarskem razvoju na Dolenjskem prisoten tudi razvoj drugih družbenih sistemov, kot je izobraževanje: “Pozdravljam tudi Javni inštitut Rudolfovo, ki je eden redkih zunaj Ljubljane. Tam je zaposlenih že 40 strokovnjakov iz šestih različnih držav. To nakazuje, kako privlačno okolje postaja Dolenjska, ne samo za gospodarstvo, temveč tudi za izobraževanje ter tuje in domače talente. Ti bodo v regiji ostali takrat, ko bosta izpolnjeni dve stvari: sorazmerno dobre plače in stanovanja. To je ključ do uspeha za vse regije v Sloveniji.”
O romski problematiki
Ena od večjih težav Dolenjske je romska problematika. Župani in predstavniki enajstih občin jugovzhodne Slovenije in Posavja so pred časom vložili paket štirih zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, z 31.500 podpisi volivk in volivcev. Državni svet je predlog zakona podprl, Državni zbor pa ga je zavrnil že na matičnem odboru. Na odboru za delo je bil ob zavrnitvi paketa zakonov sprejet sklep, da vlada in Državni zbor do konca leta pripravita zakonodajne spremembe, ki bodo ustrezno in učinkovito naslovile romsko vprašanje, zlasti z vidika vključevanja Romov v družbo. Od 439 romskih otrok v Novem mestu, ki bi med letoma 2017 in 2021 lahko dokončali osnovno šolo, jih je devetletko zaključilo le 28, v srednjo šolo se jih je vpisalo izredno malo. “Ta problematika zadeva celotno območje regije, čeprav je nimajo v vseh občinah. Po zavrnitvi štirih sistemskih zakonskih predlogov iščemo pot, kako naprej, največ možnosti vidimo v Državnem svetu. Tukaj je tudi predsednik Državnega sveta že naredil prve korake pri tem, da bo poskušal biti neke vrste mediator, koordinator med poslanskimi skupinami, da bi našli minimalni skupni imenovalec, po tem, ko vladna koalicija, kljub temu, da je predlog zakonodajnih sprememb najavila do novega leta, ni naredila ničesar,” je poudaril župan Novega mesta mag. Gregor Macedoni.
O prometni infastrukturi: 3. razvojni osi
Macedoni je tudi povedal, da je prometna infrastruktura, kljub temu, da je razmeroma dobra, v Novem mestu neustrezna glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva:
“Tretja razvojna os je izredno pomembna za Novo mesto in za ohranjanje konkurenčnosti uspešnega gospodarstva, tukaj si želimo čimprejšnjega začetka, na drugi strani pa tudi umeščanje in razvoj železniških povezav, ki bi omogočale dostopen in kakovosten potniški železniški promet. Stvari se tukaj ne premikajo tako, kot si želimo. Država je v minulih dveh letih pozabila na razvoj državne cestne infrastrukture v naši regiji. Ministrici Alenki Bratušek sporočamo, da Dolenjska ni siva cona, da obstajamo tudi mi. Razumemo, da so bile lani prioriteta poplavljena območja, vendar si tudi mi želimo nadaljevati obljubljene projekte, jih realizirati in načrtovati nove. Dolenjska ne more biti samo tista, ki bo polnila državni proračun, pričakujemo, da bo razvoj regije podprt tudi na sistemski ravni.”
Po mnenju novomeškega župana so nujne tudi naložbe v nove proizvodno-logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnost.
Na skupnem sestanku na Mestni občini Novo mesto, ki so se ga udeležili župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, županja Občine Trebnje Mateja Povhe, župan Občine Mirna Peč Andrej Kastelic, župan Občine Mirna Dušan Skerbiš, župan Občine Šmarješke Toplice mag. Marjan Hribar in župan Občine Škocjan Jože Kapler, pa so izpostavili romsko problematiko, neustrezne prometne povezave, priložnosti za nadaljnji razvoj, pa tudi stališča do regionalizacije, za katero si prizadeva državni svet.
Državni svet bo vladi podal pobudo za hitro rešitev problematike na Dolenjskem, s katero so se seznanili.
M. D.
