Sodniki porotniki imajo v slovenskem pravnem redu veliko večji pomen, kot si predstavlja povprečen državljan. Na okrožnih sodiščih se sodi praviloma v senatih, ki ga sestavljajo profesionalni sodnik in dva sodnika porotnika, ki seveda nista sodnika ampak sta laika, ki v svojem bistvu na podlagi informacij iz obtožnega predloga in izpovedi obdolženih, zagovornikov in prič, sodita po svoji vesti in nič drugače. Odločitev dveh sodnikov porotnikov, v razmerju do odločitve profesionalnega sodnika, pa je v našem pravnem redu razumljiva in logična.
Dva sodnika porotnika, ki glasujeta za to, da obdolženi ni kriv, lahko preglasujeta stališče profesionalnega sodnika, ki misli, da je obdolženi kriv. Tako lahko vidimo, da je vloga sodnikov porotnikov res pomembna.
Sodniki porotniki so v našem pravosodnem sistemu neke vrste glas ljudstva, ki pa naj bi bil odločilen v sodnih postopkih. Toda v praksi temu sploh ni tako. Pred leti je bilo prav zaradi tega ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, ki ga vodi Peter Hartman. Omenjeno društvo pa v zadnjem času opozarja na stvari, ki so popolnoma razumljive in pričakovane v sistemu pravosodja. Sodniki porotniki v praksi nimajo pravice do tega, da bi bili seznanjeni z obtožnico osumljenega, niti nimajo pravice, da bi osumljenim, zagovornikom in odvetnikom postavljali vprašanja. Zakaj so torej v sodnih senatih? Očitno so okrasek sistema pravosodja.
Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov, seveda ni miroval. Na sodno vejo oblasti in na poslanske skupine v DZ je naslovil vrsto pobud. Nihče mu ni prisluhnil. Le SDS se je odzvala aprila 2025 in na to temo zahtevala izredno sejo Odbora za pravosodje DZ in predlagala več sklepov, ki bi položaj sodnikov porotnikov izenačili z zakonskimi določili. Seja Odbora za pravosodje je seveda potekala, toda vladajoči so vse predlagane sklepe SDS zavrnili. Sprejeli pa so ohlapen in ne zavezujoč sklep, da bodo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila predloge sklepov, s katerimi naj bi rešili to problematiko.
Ustanovitev delovne skupine, ki naj bi proučila položaj sodnikov porotnikov, v praksi pomeni, nič ne bomo naredili.
Skoraj pol leta je minilo in zgodilo se ni nič. Septembra 2025 pa je Vlada RS na predlog pravosodnega ministrstva ustanovila omenjeno delovno skupino. A glej ga zlomka v delovni skupini sploh ni predstavnikov sodnikov porotnikov. Torej bo delovna skupina odločala o sodnikih porotnikih, brez da bi ti v delovni skupini sploh sodelovali. Datum končanja dela delovne skupine, pa je več kot zgovoren. Delovna skupina naj bi svoje delo končala do 31. 12. 2026, mandat vlade pa se izteče po volitvah, najkasneje marca 2026. To v praksi pomeni: nič ne bomo naredili, tiho bodite.
Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov, seveda ponovno ni bil tiho. Na pravosodno ministrstvo je naslovil pismo v katerem je protestiral proti temu, da Društvo sodnikov porotnikov ni vključeno v delo omenjene delovne skupine. Ministrstvo za pravosodje mu je ignorantsko odgovorilo, da bodo sodniki porotniki v delo delovne skupine vključeni kasneje, to v praksi pomeni nikoli.
Določitev datuma končanja dela delovne skupine za to problematiko, ki ga je določila Vlada RS, to je 31. 12. 2026, ko vsi vemo, da se bo mandat sedanje vladne koalicije in s tem vseh delovnih teles končal, je milo rečeno sprenevedanje in zavajanje javnosti in volilcev.
Ne nazadnje, v času zadnje vlade Janeza Janše sem bil imenovan za vodjo delovne skupine za implementacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Do sedaj, tri leta po nastopu Golobove vlade, me nihče ni razrešil, vsaj pisnega odpravka sklepa o tem nisem prejel. Lahko torej jutri skličem sestanek omenjene komisije? Me zanima kako bi reagirala Vlada RS.
Avtor: dr. Vinko Gorenak, nekdanji minister, nekdanji državni sekretar in nekdanji poslanec
Besedilo je bilo prvotno objavljeno na strani: dr. Vinko Gorenak
