V zadnjem času smo odpirali temo o zdravju, kjer smo ugotavljali tudi povezave z radonom. Ugotovili smo nekaj, po našem mnenju, kritičnih občin, in to, da je približno vsak deseti rak na pljučih zaradi radona. Nato smo poiskali dr. Damijana Škrka, direktorja Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. Izpostavil je, da so v Sloveniji področja z več radona predvsem na jugu države in v nadaljevanju poudaril, da si želi, da bomo s to objavo prispevali k ozaveščanju prebivalstva o radonu na območju Jugovzhodne Slovenije.
Kako velika težava je v Sloveniji radon?
Izpostavljenosti radonu sicer ne moremo preprečiti, lahko pa jo zmanjšamo, predvsem na mestih, kjer se ljudje dalj časa zadržujemo, torej v domovih in na delovnih mestih. Za ustrezno izvajanje ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti radonu, je potrebno določiti območja z več radona. To so območja, kjer je zaradi sestave in geološke strukture tal mogoče pričakovati, da letno povprečje koncentracije radona v zaprtih prostorih presega referenčno vrednost 300 Bq/m3. V Sloveniji so področja z več radona predvsem na jugu države.
Potrebno pa je poudariti, da je vprašanje izpostavljenosti radonu, mogoče uspešno in dokaj enostavno reševati, pri čemer tudi stroški niso visoki, če se le upošteva strokovna navodila tako za gradnjo novih kot tudi sanacijo obstoječih objektov.
Ali Slovenci pravilno zaznavamo problem radona in njegovih produktov, kakšna je osveščenost na tem področju?
Ustrezno zaznavanje in ukrepanje prebivalstva v Sloveniji je povezano s poznavanjem problematike radona. Ozaveščanje prebivalstva je tako eden izmed ključnih dejavnikov, ki prispevajo k uspešnem izvajanju ukrepov varstva pred sevanji na področju izpostavljenosti radona. Uprava za varstvo pred sevanji ozaveščanju namenja posebno pozornost ter hkrati ocenjuje, da bi bilo primerno aktivnosti še razširiti. Zato so v osnutku t. i. Nacionalnega radonskega programa predvidene dodatne aktivnosti tako za učence, dijake kot tudi za zaposlene in prebivalstvo na področjih z več radona. Uspešno pa že poteka sodelovanje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport na področju ozaveščanja v vzgojno-varstvenih zavodih.
Kako je s tem na območju Jugovzhodne Slovenije? Smo namreč spletni portal, ki obravnava to področje?
Jugovzhodna Slovenija oziroma večina od 21 občin na tem področju se nahaja na področju z več radona. Uprava za varstvo pred sevanji je v obdobju od 2007 do 2011 financirala izvedbo meritev v večini prostorov šol in vrtcev s tega področja ter v primeru preseženih vrednosti odredila ukrepanje. Večina primerov s povečano koncentracijo radona v zaprtih prostorih je bila ustrezno rešena. V 2017 se nadaljujejo meritve v Osnovni šoli (OŠ) Dolenjske Toplice in OŠ Velika Dolina, v Beli Krajini pa OŠ Semič. Končno poročilo v skladu s pogodbo pričakujemo sredi novembra 2017.
Iz poročil vašega uprave je razvidno, da opravljate redne meritve zgolj na nekaterih mestih. Kako te izbirate, so to naključnostni vzorci?
Uprava RS za varstvo pred sevanji je leta 2006 začela izvajati sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona, hitrosti doz in drugih ustreznih količin. V okviru razpoložljivih sredstev se tako vsako leto pripravi program za prepoznavanje izpostavljenosti v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, izobraževalnega, kulturnega ali zdravstvenega programa ter bivalnih prostorih, kjer je pričakovati višje koncentracije radona. Osnova za izvedbo meritev so podatki predhodnih meritev na določenem območju v povezavi z njihovo geološko podlago.
Koliko pri tem sodelujete s posameznimi občinami in ustanovami, kakšni so odzivi, bi pričakovali več sodelovanja?
Neposredni sogovorniki so praviloma vodstva vzgojno varstvenih, izobraževalnih, kulturnih in zdravstvenih zavodov. Tako kot v vsakdanjem življenju, se srečujemo z različnimi odzivi, od proaktivnih do izredno pasivnih ali celo odklonilnih. V takih primerih je potrebno aktivneje ukrepati in uporabiti vse pristojnosti, ki jih kot upravni organ imamo.
Ali so razlog za povečane koncentracije lahko tudi v gradbenih materialih stavb in če, v katerih, kdaj so bile okvirno grajene?
Razlog za povečano koncentracijo radona v zaprtih prostorih so lahko tudi gradbeni materiali, vendar ugotavljamo, da so ti primeri pojavljajo v Sloveniji v manjši meri. Največkrat je vzrok neustrezna gradnja oziroma neustrezna izolacija od zemljine pod stavbo. Gradbeni material, ki lahko povzroča povišane koncentracije radona so opeke iz elektrofiltrskega pepela, ki vsebujejo nekajkrat več radona kot drugi gradbeni materiali. Največji problem je predstavljal pepel iz rudnika rjavega premoga Kanižarica. Zato je okrog leta 1990 takratni Republiški sanitarni inšpektorat prepovedal njegovo uporabo za gradbene materiale in odsvetoval uporabo pepela iz drugih premogovnikov (Kočevje, Trbovlje, Velenje) kot material za visoke gradnje. Večina stavb iz elektrofiltrskega pepela je bila zgrajena po drugi svetovni vojni pred spoznanjem o škodljivosti radona.
Kot rečeno, pa gradbeni material v večini primerov ni vzrok za povišane koncentracije radona v zaprtih prostorih.
Katere meritve in kje ste opravljali v letu 2017 in kdaj lahko pričakujemo poročilo?
Po naročilu Uprave RS za varstvo pred sevanji bo ZVD Zavod za varstvo pri delu Ljubljana letos opravil 142 osnovnih meritev. Največji – polovični delež je namenjen zahodnemu delu Gorenjske (območji Škofje Loke in Radovljice). Sledita območji vzhodnega dela Ljubljane in Ribnice. Nekaj meritev nadaljujemo še na Krasu, Idrijskem in Dolenjskem. Na območju Dolenjske se nadaljujejo meritve v Vojašnici Cerklje ob Krki, OŠ Dolenjske Toplice in OŠ Velika Dolina, v Beli Krajini pa OŠ Semič. Končno poročilo v skladu s pogodbo pričakujemo sredi novembra 2017.
Kakšne so lahko posledice prevelikih koncentracij radona in njegovih produktov?
Radioaktivni plin radon predstavlja največji prispevek k izpostavljenosti ljudi zaradi ionizirajočih sevanj. Izpostavljenosti radonu sicer ne moremo preprečiti, lahko pa jo zmanjšamo, predvsem na mestih, kjer se ljudje dalj časa zadržujemo, torej v domovih in na delovnih mestih. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je radon leta 1988 uvrstila v skupino rakotvornih snovi. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Zelo pomembno je zavedanje povezave med izpostavljenostjo radonu in kajenjem. Evropske študije kažejo, da je kumulativno tveganje smrti za pljučnim rakom do 75. leta starosti za nekadilce 0,41 %, za trajne kadilce pa 10,1 %. Zaradi izpostavljenosti radonu pri koncentraciji 100 Bqm-3 se pri nekadilcih tveganje poveča na 0,47 %, pri trajnih kadilcih pa na 11,6 %. Pri koncentraciji 400 Bqm-3 se tveganje pri nekadilcih poveča na 0,67 %, pri trajnih kadilcih pa na 16,03 %. Če povemo drugače, je relativno tveganje za pljučnega raka pri trajnih kadilcih 25-krat večje kot pri nekadilcih, v primerih, ko niso izpostavljeni radonu. Pri nekadilcih se relativno tveganje za pljučnega raka pri koncentraciji radona 400 Bqm-3 poveča na 1,6, medtem ko je za trajne kadilce že 40. Povečano tveganje za pljučnega raka ostaja povišano še vrsto let po prenehanju kajenja. V Sloveniji letno za pljučnim rakom zboli več kot 1200 ljudi ter jih 1100 umre. To pomeni, da zaradi radona v Sloveniji umre več kot 100 ljudi letno.
