V tedniku Demokracija so objavili intervju z dr. Antonom Olajem, nekdanjim generalnim direktorjem Policije in nekdanji državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve.
Dr. Olaj prihaja z Dolenjske, znan je kot policist, kriminalist, veteran vojne za Slovenijo, doktor pravnih znanosti, avtor več znanstvenih člankov s področja ustavnega in mednarodnega javnega prava, radioamater in mojster borilnih veščin.
Z dr. Olajem se je novinarka Demokracije pogovarjala o špekulativnih izjavah Boštjana Poklukarja, stanju v slovenski Policiji in njeni modernizaciji, Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), padcu Slovenije na lestvici globalnega mirovnega indeksa in vzrokih za nazadovanje indeksa zaznavanja korupcije, o tajnemu sledenju brez sodnih odredb, aktualni azilni politiki in škandaloznem ukinjanju Muzeja slovenske osamosvojitve.
V nadaljevanju objavljamo del intervjuja.
Gospod Olaj, koga je imel v mislih Boštjan Poklukar, ko je govoril o streljanju in zaplinjanju po Ljubljani? Na Twitterju ste namreč zapisali, da vas je gospod v svojem nastopu na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve negativno presenetil, da to ni več tisti Poklukar od prej, in dodali, da insinuacij in “sovražno propagando pa le niste pričakovali” in da policisti tega ne bodo kar tako pozabili. Kakšen pa je Poklukar od prej? In česa policisti ne bodo pozabili?
Iz preteklega ministrovanja Boštjana Poklukarja sem si ustvaril mnenje, da gre za racionalno osebo, ki ima sicer glede obvladovanja problematike ilegalnih migracij liberalen pogled. Ob napovedih, da je znova kandidat za notranjega ministra, sem menil, da bo njegova politika podobna kot v prejšnjem mandatu in da večjih presenečenj ni pričakovati. Zmotil sem se. Njegov nastop na »hiringu« pred odborom za notranje zadeve v državnem zboru je zvenel nestrpno oz. celo sovražno do policistov, ki so v času epidemije uspešno izvajali naloge zagotavljanja javnega reda na nasilnih neprijavljenih množičnih shodih. Poklukar je presenetljivo ponovil že utečene politično propagandne floskule o nekakšni politični zlorabi policije, zaplinjanju Ljubljane in lastni zgroženosti zaradi nespoštovanja človekovih pravic, ki naj bi mu bili vsi priča v času prejšnje vlade. Javnost pa je imela pri tem priložnost dodatno slišati še namigovanje, naj bi bil takrat neki uradnik s policije, ki ga ni imenoval, streljal po Ljubljani. Sledila je napoved o kadrovskih »prevetritvah«, kar je novost ob potekajočem »čiščenju«, za kar seveda ni nikakršne pravne podlage. Zanimivo je tudi, da na zaslišanju na primer ni izrazil zaskrbljenosti, ker je Slovenija pod novo vlado zdrsnila navzdol na svetovni lestvici globalnega mirovnega indeksa s petega mesta v letu 2021 na sedmo mesto v letu 2022, in kaj bo storil, da se stanje popravi. Iz vsega tega je mogoče z zaskrbljenostjo sklepati, da bo Poklukar večji del mandata namenil predvsem obračunavanju s policisti, namesto zagotavljanju varnosti.
Ali Slovenija sploh še potrebuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU)? Sporni posli v Gen-I se namreč ne preiskujejo …
Dejstvo je, da NPU imamo. Če ga ukinejo, pa verjamem, da bi policija ob nekoliko spremenjeni organizaciji dela ravno tako učinkovito zagotavljala varnost ljudi in premoženja pred kriminalom. Ni mi znano, ali policija zdaj aktivno preiskuje GEN-I in kakšne usmeritve dobiva od tožilstva, je pa zelo narobe, če s preiskavo čaka, ker bi to nakazovalo neenako obravnavanje osumljencev kaznivih dejanj. Spomnimo se primera hitrosti delovanja policije, tožilstva in sodišča ob ogroženosti predsednice Inštituta 8. marec. Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oseb kot tudi ravnanje oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, lahko označimo kot korupcijo po definiciji iz 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ali bo ukrepala protikorupcijska komisija, seveda ne morem napovedati. Pustimo se presenetiti.
Ko politik napove depolitizacijo policije, kot je storil v svoji predstavitvi Poklukar, se to sliši milo rečeno smešno.
Če sem prav razumel g. Poklukarja, je mišljeno, da bodo spremenili zakon o javnih uslužbencih ter zakon o organizaciji in delu policije, ki določata imenovanje in prenehanje položaja generalnega direktorja policije. S tem bodo omogočili kandidiranje za generalnega direktorja tudi osebam, ki nikoli niso delale v policiji. Naj hudomušno pripomnim, da bo lahko generalni direktor policije tudi nekdo, ki v svoji karieri ni napisal niti ene kazenske ovadbe. Do takšne napovedane ureditve sem seveda kritičen. Upravičeno pa se lahko tudi vprašamo o ozadju takega razmišljanja g. Poklukarja, oziroma ali imajo že koga v mislih zunaj policije, da ga po spremenjenih pogojih ustoličijo in a priori onemogočijo oz. otežijo njegov odpoklic.
Celoten intervju lahko preberete na povezavi: Dr. Anton Olaj
A. L.
